Osnovna šola Šmartno v Tuhinju je podeželska šola, ki se pri varnih kolesarskih poteh srečuje s podobni problemi, kot ostale podeželske šole po Sloveniji pri čemer je v ospredju kolesarjem neprijazna infrastruktura. Zaradi oddaljenosti domov učencev tudi do 13 km, pešačenje ne predstavlja privlačne izbire. Ne čudi torej dejstvo, da so skoraj vsi učenci vozači, ki se v šolo pripeljejo bodisi s šolskim avtobusom ali kombijem, bodisi jih v šolo pripeljejo starši z osebnim avtomobilom.

Učenci so v okviru programa Varno na kolesu raziskali nevarne točke za kolesarje na njihovi poti v šolo. Glavne težave, ki so jih identificirali, so ozke nevarne ceste z nepreglednimi ovinki, strme makadamske ceste, poškodovane ceste z neurejenimi bankinami, neprilagojena hitrost osebnih avtomobilov, pesek na cestišču ter neobstoj kolesarnice ali stojal za kolesa pred šolo.

Kolesarjenje v šolo ima številne prednosti. Otroci, ki kolesarijo v šolo so pri pouku bolj zbrani od vrstnikov, ki so v šolo pripeljani. Med kolesarjenjem v šolo otroci razvijejo občutek neodvisnosti, se povežejo z lokalnim okoljem hkrati pa se družijo s svojimi vrstniki in se gibajo na svežem zraku. Vendar pa je v okoliščinah, kjer infrastruktura tega ne dopušča, težko promovirati varno kolesarjenje v šolo. Zato bi morale občine vlagati več naporov v izboljšanje pogojev za kolesarjenje tudi v podeželskih šolskih okoliših.