Pešačenje v šolo je v ZDA bolj izjema kot pravilo. Zato šolsko okrožje Lakewood v Clevelandu še posebej izstopa, saj imajo vsi učenci možnost, da gredo v šolo peš. Notranje predmestje Clevelanda, Lakewood, ki šteje 51.000 prebivalcev, v svoji zgodovini še ni imelo organiziranih šolskih avtobusov, zato večina otrok v šolo hodi ali kolesari. V predmestju je moč čutiti povsem drugačno energijo kot drugod po državi, saj v jutranjih in popoldanskih urah, na ulicah v bližini šol mrgoli pešcev.
Lakewood, OH: The Suburb Where Everyone Can Walk to School from STREETFILMS on Vimeo.
Zaradi načina, po katerem so bile šole v Lakewoodu zasnovane in zgrajene, to predmestje v notranjosti Clevelanda ne potrebuje šolskih avtobusov. Vsak otrok v okrožju živi manj kot tri kilometre od šole, večina pa je na razdalji kilometra in pol. »V naši skupnosti radi hodimo. To je ena od naših blagovnih znamk,« je povedala Christine Gordillo, predstavnica šolskega območja Lakewood.
Takšna naravnanost predmestja ima tudi finančne prednosti, saj prihranijo milijon dolarjev letno. Tudi starši so hvaležni, da jim ni potrebno plačevati za drage šolske avtobuse. Znotraj šolskega sistema sicer deluje program prevozov za učence s posebnimi potrebami, ki ga uporablja približno 100 od 5800 otrok. Ostali učenci se znajdejo sami in bodisi hodijo ali kolesarijo ali pa jih v šolo pripeljejo starši. V Lakewoodu za enkrat še ne spremljajo potovalnih navad učencev. Za transport učencev na športne dogodke, šole glede na potrebe najamejo avtobuse.
Razloge za pešcem prijazne soseske gre iskati v zgodovina mesta, ki je postavila temelje za pešcem prijazno ureditev v šolskih okoliših. Mesto je bilo vedno dobro prehodno in strnjeno in pri tem šole niso bile izjema. Vse šolske stavbe v okrožju so večetažne, zaradi česar so bolj kompaktne in prehodne, vse pa so nameščene na manjših parcelah, sredi stanovanjskih sosesk. V letih, ko so zmanjševali število šol in so se šolski okoliši spreminjali, je Lakewood zavestno nadaljeval s poudarjanjem, da je hoja v šolo zelo pomembna. Okoli leta 2000 je mesto šlo skozi proces prenove objektov, ko je začelo posodabljati in utrjevati številne šolske stavbe. Starši so med tem procesom jasno povedali, da jim pešačenje otrok v šolo veliko pomeni in želijo, da se to s prenovo ne spremeni.
Ko je Lakewood zmanjšal število šol, so zagotovili, da so šole razporejene tako, da so blizu čim večjemu številu učencev in dijakov. Namesto da bi zamenjali starejše, dobro dostopne zgradbe za bolj razkošne na drugih lokacijah, so stare raje obnovili in restavrirali. To je pomenilo tudi manj prostora za velika parkirišča in nekateri starši in obiskovalci šole morajo zato parkirati na bližnjih ulicah. Tako so v Lakewoodu še naprej ohranjali politiko brez šolskih avtobusov.
Kristine Pagsuyoin, mati dveh učencev, pravi, da njena otroka hodita v šolo približno kilometer in pol, razen v hudem mrazu ali ko hčerka potrebuje prevoz violončela. Zaradi hoje v šolo jo manj skrbi, da njuni otroci ne bi bili dovolj telesno aktivni, še posebej sin, ki v popoldnevih rad igra računalniške igrice. »V duhu mesta Lakewood je, da starši otroke spodbujamo k hoji in to krepi in bogati lokalno skupnost. Je že res, da otroci večkrat tarnajo, da ne želijo peš v šolo, pa jim odvrnem »Le pot pod noge!«« zaključuje Pagsuyoinova.
Prevod in priredba po članku: https://usa.streetsblog.org/2014/01/17/the-suburb-where-everybody-can-walk-to-school/
