Kaj je lokalni načrt hodljivosti (LNH)?

Lokalni načrt hodljivosti je na osnovi kompleksne ocene stanja oblikovana zbirka ukrepov, ki lahko prispevajo k vsestranskemu izboljšanju pogojev za hojo v konkretnem lokalnem okolju. LNH nastane v posebej organiziranem in vključujočem procesu dela in vsebuje tri vrste ukrepov: – infrastrukturne, organizacijske in ozaveščevalne. 

Izhodišče za izdelavo lokalnega načrta hodljivosti sta pogosto hoja v šolo in načrt šolskih poti. Šole predstavljajo idealno stičišče lokalnega znanja, generacij, interesov in kompetenc za oblikovanje novih prometnih rešitev in uresničevanje vsestransko potrebnih sprememb v lokalnem okolju. Šole so močno zainteresirane za to, da se otrokom omogoči aktiven način hoje v šolo, in so dobro vpete v lokalno življenje, pogosto pa nimajo res velikega vpliva na organizacijo lokalnega prometa. Proces priprave lokalnega načrta hodljivosti ustvari priložnosti za izmenjavo zelo različnih vidikov lokalnega življenja in omogoča ustvarjanje rešitev, ki delujejo v dobro specifičnih skupin in skupnosti. 

LNH za Črno na Koroškem, Piran in Velenje

V preteklem obdobju izvajanja, med leti 2020 – 2022, smo v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto s pomočjo treh pozivov Načrtujemo skupaj zdravo mesto! za občine pripravili LNH za Občino Črna na Koroškem (2020), LNH za Občino Piran (2021) in LNH za Mestno občino Velenje (2022). Vsak načrt je unikatna zbirka ukrepov in predstavlja svojstven odgovor na probleme, iz načrta v načrt pa je delovna skupina utrdila proces dela in nabor načrtovalskih metod, ki zdaj predstavljata izhodišče za širjenje znanja o načrtovanju hoji prijaznega okolja v novem programskem obdobju (2023 – 2025).

Proces priprave LNH

Proces priprave LNH sledi predvideni organizaciji in poteku dela, hkrati pa se posamezne analitične metode in dejavnosti prilagajajo posebnim potrebam in značilnostim lokalnega okolja. Posebnost procesa priprave LNH je, da temelji na skupnost in v vse faze načrtovanja hoji prijaznega prostora na različne načine vključuje predstavnike organizirane, ciljno izbrane in široko zainteresirane lokalne javnosti. Tako načrtovalski proces postane hkrati tudi orodje za načrtovanje, ozaveščanje in udejanjanje rešitev ter dolgoročno vpliva na odnos do hoje in načrtovanja javnega prostora in prometa v lokalni skupnosti.

Struktura na skupnosti temelječega procesa priprave vodi delovno skupino do rezultata v štirih korakih – od pripravljalnih del do preverjanja stanja v prostoru, poglobljene ocene stanja in priprave ukrepov za izboljšanje razmer. Izvedba posameznih nalog je v tem okviru deloma prilagodljiva in odvisna od razmer. Vključevanje prebivalcev v načrtovalski proces smo bili v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto primorani prilagajati epidemiološkim razmeram in značilnostim naselij, s katerimi smo se ukvarjali.

Vključevanje lokalne skupnosti se začne z organizacijo občinske delovne skupine. Ta skrbi za koordinacijo dela in okrog načrtovalskega problema poveže pristojne za različna področja dela in odločevalce ter tako zagotovi na ravni občine celovito interdisciplinarno podporo obravnavi hoje kot zdravju, okolju in lokalnemu gospodarstvu koristne prometne prakse. Tako želimo zagotoviti, da se na občini tekoče usklajujejo dejavnosti, ki ustvarjajo pogoje za hojo ter, da se vidika hoje zavedajo pristojni za urejanje prometa, javnega prostora, prometne varnosti, hoje v šolo, javnega zdravja ter tudi kulturne ponudbe in razvoja turizma.

Naslednji korak vključevanja lokalne skupnosti v proces dela je organizacija lokalne fokusne skupine, naloga katere je, da v začetku procesa zagotovi razširitev vpogleda v stanje in potrebe okolja ter pomaga opredeliti območje obravnave, pred koncem pa prispeva k ovrednotenju stanja in ukrepov. V fokusno skupino povabimo predstavnike javnih zavodov s področja zdravja, šolstva, kulture, socialnega in vzgojnega varstva, prometne varnosti in civilnodružbenih organizacij s področja dela z mladimi, starejšimi in posebnimi skupinami prebivalstva ter tudi predstavnike regionalne območne enote NIJZ, lokalne turistične organizacije in večje zaposlovalce.

Dodatno se v proces analitičnega dela s pomočjo intervjujev, tematskih skupinskih pogovorov, anket in sprehodov s pogovori vključi še posamezne skupine lokalnih prebivalcev, ki jih pogoji za hojo in razmere v javnem odprtem prostoru še posebej zadevajo, kot so osnovnošolci, starejši, invalidi ter fizično in senzorno ovirani ali izvajalci dejavnosti v javnem prostoru, tudi kolesarji, vzdrževalci prostora in podobno. 

Pripravljalna dela vključujejo pregled občinskih strateških in razvojnih dokumentov, programov in projektov s področja prometa, javnega zdravja, turizma, mladinske politike, univerzalne dostopnosti, javnega prostora in turizma, pripravo grafičnih podlag z označitvijo šol in šolskih okolišev, postaj JPP in osrednjih dejavnosti, kot so občina, zdravstveni dom, dom za starejše občane, knjižnica, muzej, galerija, pokopališče, izmero pešrazdalj med dejavnostmi v prostoru, zaris izohron na delovne karte in vzpostavitev fokusne skupine.

Pregled stanja vključuje oceno stanja na terenu s pomočjo preglednega seznama, preveritev pešrazdalj, razširitev pogleda in določitev ožjega območja obravnave s pomočjo fokusne skupine, vključitev šol in šolarjev v oceno stanja z anketami in izvedbo urbanega sprehoda. Poglobitev analize vključuje dodatne preveritve pogojev za hojo v prostoru, poglobitev razumevanja navad in potreb z izvedbo intervjujev, oceno univerzalne dostopnosti prostora z vključevanjem oseb z izkušnjo oviranosti.

Sklepni del procesa je načrtovalska sinteza, v okviru katere opredelimo probleme v prostoru, ugotovitve preverimo s spletno anketo ali javno razpravo ter pripravimo nabor ukrepov za izboljšanje pogojev za hojo treh vrst, ki so infrastrukturni, organizacijski in ozaveščevalni. Ukrepe dodatno preverimo in za izdelavo akcijskega načrta razvrstimo po prioritetah. Delo končamo s predlogom akcijskega načrta za uresničevanje ukrepov, ki je pripravljen za nadaljnjo obravnavo na delovnih telesih in službah občine.

Zakaj načrtovati hoji prijazno mesto?

Hojo smo kot osnovno obliko gibanja in prometno prakso, ki povezuje vse druge vrste mobilnosti, prepoznali kot naravno, zdravju in dobremu počutju koristno obliko telesne dejavnost preko katere lahko lokalna skupnosti z ustreznimi ukrepi v lokalnem okolju najbolj učinkovito (hitro in poceni) vpliva na zdravje največjega števila prebivalcev. 

Načrtovanje hoji prijaznega okolja je v bistvu odziv na več drugih vrst lokalnih in globalnih razvojnih izzivov, odraža skrb za zdravje in dobro počutje prebivalcev, za kakovost bivanja, socialno enakost, vključenost in povezanost prebivalcev, za trajnostni razvoj in mobilnost, za varstvo lokalnega okolja in razvoj lokalne ekonomije ter tudi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje lokalnega okolja nanje. 

Vse to nas je vodilo pri izdelavi LNH in razvoju znanja za načrtovanje hoji prijaznega okolja v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto. Postavili smo se na izhodišče, da so aktualne vloge prometnega in urbanističnega načrtovanja in urejanja prostora na sploh postavljene v nov položaj, ki zahteva, da se bolje povežejo z nosilci drugih javnih interesov v lokalnem okolju, prostoru in skupnosti in skupaj z njimi ustvarjajo kar najbolj ugodne prostorske pogoje za hojo: hodniki za pešce in javni prostor, kratke razdalje do ciljev (zgoščevanje dejavnosti in mešanje rabe) ter osmišljajo in spodbujajo hojo z umeščanjem ustreznih dopolnilnih ureditev in opreme (zelene in osenčene površine, urbana oprema, javni potniški prevoz, v nadaljevanju: JPP) ter zagotavljajo varno souporabo prostora.