Načrtovanje hodljivosti se v vsakem kraju začne z vprašanji o tem, kako učinkovito lahko ljudje hodijo po vsakdanjih opravkih. V programu Aktivno v šolo in zdravo mesto nas še posebej zanima, kako hodijo v šolo otroci. Zdi se nam, da je šolsko okolje idealno za hitro spreminjanje potovalnih navad otrok in odraslih v vsakem kraju. Ker se potovalne navade oblikujejo v zgodnjem otroštvu, vztrajno preverjamo, kako lega osnovnih šol v naselju in urejenost šolskih poti podpirata aktivno hojo otrok v šolo. 

V okviru priprave Lokalnega načrta hodljivosti za občino Piran smo se osredotočili na pogoje za hojo v jedru Lucije in zanimalo nas je tudi, kako daleč od svoje šole bivajo učenci OŠ Lucija in kako prihajajo v šolo. Najprej smo izračunali, kako daleč je peš od šole do posameznih delov naselja, nato pa smo izohrone prekrili z lokacijami bivanja. Več kot polovica šolarjev je v preteklem šolskem letu živela na peš razdalji od šole, kljub temu so jih zelo veliko v šolo vozili z avtom. Za šolo in občino je velik izziv, da čim več otrokom omogoči aktivno pot v šolo. Za šolo in občino je izziv tudi, da čim več zaposlenih do šole pride brez osebnega avtomobila. Na srečo je tik ob šoli lokalna avtobusna postaja, regionalna avtobusna postaja pa je od šole oddaljena samo 15 minut peš hoje. O tem, načrtu šolskih poti in o udobju hoje v Luciji smo na sprehodu po šolskem okolišu govorili tudi z manjšo skupino učencev, ki vsak dan hodijo v šolo peš in z njihovo učiteljico. Kako prihajajo v šolo pa smo preverili tudi pri učencih vseh drugih piranskih osnovnih šol.

Glavnina otrok v OŠ Lucija prihaja iz bližnjega, matičnega šolskega okoliša. Hkrati pa jih kar nekaj prihaja v to šolo tudi iz drugih občinskih šolskih okolišev in sosednjih občin. Razlogi za izbiro šole so vedno večplastni, je pa oddaljenost šole od doma pomembna za to, kako otroci potujejo v šolo. Daljša ko je razdalja od doma do šole, večja je verjetnost, da otrokova pot v šolo ne bo aktivna in da otrok ne bo mogel hoditi v šolo samostojno. 

Medtem ko je na testni dan marca 2021 več kot polovico otrok v piranske osnovne šole prišlo z avtom in le dva s kolesom, pa jih je kar dobra petina izrazila željo, da bi prihajali v šolo prav s kolesom. Analize vedno znova pokažejo, da si večina osnovnošolcev želi hoditi v šolo s kolesom. Starši najlažje otrokom omogočimo hojo v šolo s kolesom ali peš z izbiro šole, ki je najbližja domu. Dodatno pa k možnostim za varno in prijetno hojo v šolo prispevajo še organizacija skupne hoje v šolo s Pešbusom in Bicivlakom za najmlajše, izkustveno učenje vedenja v prometu, sprememba kulture vožnje pri vseh udeležencih v prometu in novi parkirni in prometni režimi. 

Raziskava o hoji otrok v šolo je v Luciji pokazala, da ima več kot polovica otrok zelo dobre pogoje za peš hojo v šolo, hkrati pa starši skoraj polovico otrok v šolo vozijo z avtom. S kolesom v šolo ne prihaja praktično nihče, čeprav je kolesarjenje najbolj zaželen in res priljubljen način hoje v šolo. Kaj ovira starše, da bi otrokom omogočili aktivno hojo v OŠ Lucija ni zares jasno, so pa prometne razmere okrog šole v jutranji konici neprijetne in šolarji opozarjajo, da vozniki tudi drugod niso zares pozorni do pešcev. Ampak razmere na cestah nikoli ne bodo dovolj varne za hojo v šolo, če vozniki ne bodo upoštevali otrok, ki hodijo peš ali kolesarijo. Pomanjkanje pločnikov in kolesarskih stez je pogosto posledica pomanjkanja prostora, zato je rešitve za aktivno mobilnost treba iskati v novi kulturi vožnje, umirjanju prometa v naselju in urejanju skupnega prometnega prostora ter tudi v spremembi potovalnih navad odraslih. V primeru osnovne šole je torej poleg aktivne mobilnosti otrok treba spodbujati tudi aktivno mobilnost zaposlenih. Potem bosta lahko šola in občina brez težav omogočili več otrokom hojo in predvsem tudi kolesarjenje v šolo.  

 

Razporeditev osnovnošolske populacije leta 2020/2021 po šolah v občini Piran

V občini Piran so trije šolski okoliši matičnih osnovnih šol in njihovih podružnic, pri čemer je v Piranu tudi italijanska osnovna šola s svojo podružnico v Sečovljah, tako da je v občini vsega skupaj osem osnovnošolskih stavb s pripadajočimi zunanjimi ureditvami. Predvidevamo lahko, da je dostopnost šol s tako razporeditvijo objektov v občini Piran sprejemljiva za veliko večino otrok.

Namen podružnične šole je približati šolo kraju bivanja kar kaže na to, kako velikega pomena so za kakovost bivanja bližina osnovne šole domu in kratke šolskih poti šolajočih se otrok. Posebej je to pomembno za mlajše otroke, saj velja pravilo, da starejši otroci, otroci po končanem četrtem razredu stari med 10 in 11 let, že dovolj dozorijo, da je pot v bolj oddaljeno šolo sprejemljivejša. 

Podatki kažejo, da je bilo v šolskem letu 2020/21 v občini v osnovno šolo vpisanih 1250 otrok, od tega daleč največ ali skoraj polovica vseh na OŠ Lucija (618). Na podružnične šole je bilo vpisanih 162 otrok, od tega večina na podružnično šolo OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran v Sečovljah (68%) in na podružnico OŠ Cirila Kosmača Piran v Portorožu (63%). 

OŠ Lucija je največja v občini tako po številu učencev kot po številu zaposlenega osebja. Ob njej pa je tudi otroški vrtec. Kot taka je šola velik povzročitelj prometa (zgostitve in varnost v jutranji konici) in vplivov na kakovost šolskega okolja (onesnaženost zraka, hrup), hkrati pa je širše območje šole in vrtca zelo dinamično prometno vozlišče. Urejanje šolskega in obšolskega prostora ter prometa v širši okolici šole mora zato nujno biti zelo dobro usklajeno in povezano. Šolske poti je treba načrtovati v kontekstu širšega okolja in povezav ter ustvarjati pogoje za to, da bodo lahko otroci samostojno hodili in kolesarili v šolo. Rešitve bodo vsestransko koristne tudi za druge skupine prebivalcev in obiskovalce (turiste).

Način prihoda zaposlenih na delo je z vidika zdravja posameznika in stanja varnosti in varstva lokalnega okolja enako pomemben kot način hoje otrok v šolo in vrtec. Eni in drugi potrebujejo priložnosti za vsakodnevno telesno dejavnosti in morajo hkrati po svoje prispevati tudi k varstvu in zdravju lokalnega okolja. 

V Tabeli 1 spodaj so zbrani podatki o številu otrok vpisanih v osnovne šole v občini Piran v šolskem letu 2020/2021.

Tabela 1: Vpisani učenci po šolah v občini Piran.

 

Od kod prihajajo učenci v OŠ Lucija

V šolskem letu 2020/21 je bilo na OŠ Lucija vpisanih 618 učencev. Za potrebe analize oddaljenosti kraja bivanja od šole smo pridobili domače naslove učencev od 1. do 8. razreda, in sicer smo ugotovili, da je to 567 učencev. Učencev, ki so obiskovali 9. razred (teh je 51), nismo vključili v analizo.(1)

Od 567 učencev jih je 159 obiskovalo prvo triado in večina od teh, kar 136, jih prebiva zelo blizu šole, to je na razdalji petnajst ali še manj minut peš hoje stran od šole. 

Kot je pokazala naša analiza v kateri smo razporeditev lokacij bivanja šolarjev prekrili z izohronami, ki kažejo kako daleč od šole so posamezni deli naselja, je večina učencev OŠ Lucija živela v Luciji, velik delež tudi zelo blizu šole, medtem ko je slaba četrtina v zadnjem šolskem letu v šolo prihajala v to šolo iz drugih šolskih okrajev. 

Kar 429 učencev (76%) je živelo v Luciji. Razvrstili smo jih v tri kategorije glede na oddaljenost njihovega doma od šole. Vseh, ki živijo v šolskem okolišu OŠ Lucija v oddaljenosti 5, 10 in 15 minut od matične šole, je 368 ali 65 % (Tabela 2).(2)

Teoretično je tako več kot polovica učencev živela na kratki do 10 minutni peš razdalji do šole in potemtakem imela res dobre možnosti, da bi lahko hodili aktivno v šolo. Samo 31 od teh 368 učencev je imelo do šole med deset in petnajst minut peš hoje. Ugotovitev je zanimiva z vidika tega, kar je o načinu prihoda v šolo pokazala anketa, ki smo jo izvedli z vsemi OŠ v občini. Izkazalo se namreč je, da večino posebej mlajših otrok v šolo pripeljejo z avtom, dobrih 40% pa v šolo pešači. To pomeni, da predvsem otroci, ki živijo nekoliko dlje nimajo možnosti izbire.

Podatki o prihodu piranskih šolarjev k pouku dne 25. marca 2021 so na OŠ lucija pokazali, da je med mlajšimi šolarji do vključno 5. razreda največ otrok prišlo v šolo z avtom (55,4%), skoraj vsi ostali pa peš (42,6%). Med starejšimi šolarji je bilo razmerje rahlo drugačno– peš jih je prišlo več kot mlajših (47,4%) z avtom pa manj (42,8%). Ampak pomembno je, da so bili drugi načini prihoda, razen z avtobusom pri starejših šolarjih (8,8%), praktično zanemarljivi. Ko pa smo otroke povprašali po njihovih željah, so se šolarji iz OŠ Lucija v velikem številu ogrevali tudi za hojo s skirojem 22,3% in s kolesom 15,4%, prav tako jih je več izrazilo željo po peš hoji in nedvoumno bistveno manj po vožnji z avtom. Iz ugotovljenega lahko sklepamo, da je na področju aktivne mobilnosti šolarjev na OŠ Piran največji izziv, kako omogočiti šolarjem vožnjo s kolesom in alternativnimi prevoznimi sredstvi. 

Graf 1 – 6: Beleženje prihodov učencev v Osnovno šolo Lucija na podlagi izvedene ankete.

Skoraj petina ali 108 učencev pa je v zadnjem šolskem letu prihajalo v šolo iz drugih šolskih okrajev (Tabela 3). Ti učenci so skupaj s tistimi 61, ki so iz Lucije, a živijo v večji oddaljenosti od šole, tisti, ki jim je potrebno na ustrezen način pomagati, jih podpreti, da bo tudi njim omogočena čim bolj enakovredna aktivna hoja v šolo. V nadaljevanju bo zato treba analizirati njihove poti z vidika dolžine, karakteristik in varnosti ter ugotoviti tudi več o drugih razlogih za njihov način potovanja v šolo, da bi tako ugotovili , če lahko morda potujejo v šolo s kolesom, ali v kombinaciji s šolskim ali javnim prevozom in hojo oziroma kolesom.

Tabela 2: Razporeditev števil učencev po oddaljenosti kraja bivanja od OŠ Lucija.

(1) V Luciji je sicer tudi podružnična šola italijanske OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran, katere podatki prav tako niso upoštevani pri analizi učencev OŠ Lucija. 

(2) Odstotni izračuni so sestavljeni iz vsote pridobljenih naslovov. 

 

Učenci iz drugih šolskih okolišev na OŠ Lucija 

Za to nalogo je podatek o tem, od kod otroci prihajajo v šolo, pomemben izključno iz vidika analize načina prihoda otrok v šolo, ki ga povezujemo z zdravjem in dobrim počutjem otrok, z omogočanjem aktivne hoje v šolo peš in z zagovarjanjem zdrave mobilnosti in zdravega bivalnega okolja. 

Zavedamo se, da je razlogov za izbiro šole in poti ter načina potovanja v šolo veliko, zato v tem kontekstu zgolj želimo poudariti, da je bližina osnovne šole pomemben vidik kakovosti bivanja otrok in njihovih staršev in skrbnikov. Daljša ko je pot v šolo, večja je verjetnost, da bo otrok odvisen od avtomobilskega ali organiziranega motornega prevoza in da bo hoja v šolo razlog za stres namesto, da bi predstavljala priložnost za krepitev zdravja in dobrega počutja, gibanje, socializacijo in osamosvajanje. 

V OŠ Lucija prihaja k pouku 85 otrok iz drugih občinskih šolskih okolišev in 23 iz sosednjih občin (Tabela 3). To je slabih 20% celotne populacije učencev te šole. Številka je visoka, še posebej, če kateri od teh otrok živi bližje kateri od drugih piranskih osnovnih šol. 

V OŠ Lucija je v lanskem šolskem letu hodilo v šolo 21 otrok iz Pirana, 27 iz Portoroža in 37 iz okoliša OŠ Sečovlje in njene podružnice. Gotovo je zanimivo, da na OŠ Lucija prihajajo otroci iz krajev v katerih delujejo druge osnovne šole in dobro bi podrobno proučiti, zakaj ti otroci hodijo na teoretično od doma bolj oddaljeno šolo. 

Preden prehitro napačno sklepamo tukaj zgolj poudarimo, da je ob vpisu otroka v šolo dobro skrbno presoditi, kako bo otrok potoval v šolo skozi vsa leta šolanja in kaj to pomeni zanj in za starše oziroma skrbnike. Poleg praktičnih organizacijskih vidikov, ki morda prevladujejo ob vstopu v šolo je dobro upoštevati tudi priložnosti, ki jih aktivna in kasneje tudi samostojna pot v šolo prinaša otroku tako z vidika njegovega zdravja in dobrega počutja, družabnosti in odraščanja kot z vidika razvoja veščin sodelovanja v prometu in vključevanja v lokalno skupnost. Ni odveč tudi poudariti, da si večina otrok želi aktivno in samostojno hoditi v šolo in da jim z nekaj pomoči to lahko starši, šola in lokalna skupnost skupaj tudi omogočimo. 

Tabela 3: Število učencev OŠ Lucija po lokaciji bivanja glede na šolske okoliše v občini Piran.

 

Učenci iz drugih občin

Vsak dan v OŠ Lucija prihaja tudi 23 učencev iz drugih občin. Iz sosednje občine Izola 16 otrok, 4 iz Kopra, 2 iz Hrvaške, takoj za mejo, eden pa prihaja celo izven ožje regije. Razlogi za izbiro šole v teh primerih znajo biti še bolj kompleksni kot pri migrantih iz drugih delov piranske občine. 

Na tem mestu zato zgolj dodajamo opombo, da je tudi za to, da so otroci, ki so se primorani voziti v šolo iz oddaljenih lokacij, deležni vsaj nekaterih dobrih strani samostojne in aktivne hoje v šolo, možno poskrbeti. Na razpolago so ideje o odstavnih mestih ob šolski poteh, organizacija šolske ulice in postaje Poljubi in odpelji. Vsi ti ukrepi omogočajo, da starši te otroke odložijo v odmiku od šole in jim zagotovijo, da vsaj del poti prehodijo in se pripravijo na šolsko delo v družbi vrstnikov. 

—

Pripravile: Urška Didovič, Jana Okoren in Maja Simoneti