Predstavljamo vam nabor nekaterih primerov izvajanja aktivnosti iz prakse, zanimivih idej, priporočil koordinatorjev ter dodatnih aktivnosti, ki jih koordinatorji povežejo z izvajanjem akcije Pešbus ali Bicivlak. Zbrali smo jih zbrali prek anket, ki jih koordinatorji in spremljevalci izpolnijo po izvedeni aktivnosti, prek telefonskih anket ali dodatnih intervjujev z nekaterimi izvajalci.

Koordinatorji in spremljevalci so si enotni v navdušenju nad Pešbusom. Pogosto povedo, da imajo otroci radi Pešbus, da so na poti razigrani, se radi družijo in pogovarjajo med sabo in pridejo v šolo razgibani in polni energije. Čas jim na Pešbusu (pre)hitro mine. 

 

Načini izvedbe

Pešbus (in Bicivlak) šole izvajajo na različne načine. Številne se odločajo za eno ali dvotedensko izvajanje v času Evropskega tedna mobilnosti, nekatere nato izvedbo ponovijo še spomladi. Vedno več šol pa je takih, ki prepoznava pomen kontinuirane hoje v šolo učencev, zato se odločajo za organizacijo Pešbusa skozi vse šolsko leto.

Prva šola, ki je Pešbus izvedla kontinuirano skozi vse šolsko leto vsak dan, je bila OŠ Grm iz Novega mesta. Druge šole, ki Pešbus izvajajo skozi vse šolsko leto, se večinoma odločijo za en dan v tednu, na OŠ Črna na Koroškem je na primer dan za Pešbus petek. Za tako izvajanje Pešbusa je praviloma zelo pomembna močna podpora vodstva šole, saj je pogosto treba za tako izvedbo prilagoditi urnik šole, kot so to naredili na OŠ Božidarja Jakca, PŠ Hrušica. Kontinuirano izvajanje aktivnosti postane sčasoma del tedenske rutine tako za otroke kot za spremljevalce.

Pešbus je sicer namenjen najmlajšim šolarjem, a se mu ponekod pridružijo tudi vrtčevski otroci. Pobudniki Pešbusa so ponavadi predstavniki šol ali občin. Redkeje so to kar starši sami. Na OŠ Križe v Tržiču so v aktivnosti našli rešitev za varen prihod otrok do šole med začasno zaporo ceste zaradi gradbenih del.

Vzpostavitev Pešbusa v času zapore ceste zaradi gradbenih del.

Promocija aktivnosti: predstavitev staršem in otrokom

Na večini šol aktivnost predstavijo staršem na roditeljskih sestankih. Koordinatorji menijo, da je to še posebej pomembno v začetku, ko se aktivnost šele uvaja. Ko je aktivnost v lokalnem okolju že poznana, je predstavitev manj ali pa so te namenjene predvsem staršem učencev prvih in drugih razredov. 

Nekatere občine starše prvošolcev nagovorijo z informacijo o Pešbusu že ob vpisu otrok v šolo ali pred začetkom pouka. 

Sicer pa so informacije staršem lahko posredovane tudi prek spletnih strani šol, e-asistenta, nekateri informacijo natisnejo skupaj s prijavnico otrok.

Na OŠ Lucija je koordinatorka Pešbusa aktivnost predstavila prek video posnetka, ki so ga učitelji predvajali na roditeljskem sestanku. Nekateri koordinatorji si pri predstavitvi aktivnosti pomagajo s posnetki: Pešbus, Pešbus v praksi in Bicivlak v praksi. 

Številni koordinatorji menijo, da je zelo pomembno, da se aktivnost predstavi tudi otrokom, saj pogosto potem otroci prepričajo starše, da jih prijavijo v aktivnost. Mnogi otroci prosijo starše, da jih vključijo, ko izvejo da njihovi prijatelji hodijo v šolo s Pešbusom ali Bicivlakom. To nalogo večinoma prevzamejo razredničarke.

Pomembno vlogo pri promociji aktivnosti ter spodbujanju zanimanja staršev in otrok ter širše okolice odigrajo tudi table za označevanje postaj Pešbusa. In spet tudi sami otroci, ki z zgledom pritegnejo vrstnike, da se pridružijo Pešbusu.

Tabla za označevanje postaj Pešbusa. 

Zbiranje prijav

Koordinatorji prijave večinoma zbirajo s pomočjo natisnjenega obrazca. Pomagajo si z obrazci, ki jih dobijo v sklopu ostalih GRADIV programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. Pogosto v isto sporočilo dodajo tudi povabilo staršem k spremljanju Pešbusa. Nekateri prijave zbirajo preko elektronske pošte.

V nekaterih primerih so ta del organizacije opravili zunanji izvajalci (predstavniki občine ali drugih organizacij, podprtih s strani dodatnih razpisov). Na eni od šol, kjer Pešbus spremljajo izključno učitelji, pa so nam povedali, da prijavnic sploh ne uporabljajo.

 

Trasiranje prog

Trasiranja prog se šole lotijo na različne načine. Nekateri to naredijo po prejetih prijavah otrok in glede na njihovo lokacijo bivanja. Drugi proge določijo predhodno glede na poznavanje prostora, tipologije šolskega okoliša in načrta šolskih poti.

Večinoma se proge skozi čas ne spreminjajo ali jih le deloma prilagodijo ali spremenijo pozicijo postajališč glede na komentarje staršev in spremljevalcev. Ponekod zaradi povečanega interesa dodajo progo ali jih zaradi pomanjkanja interesa ukinejo.

Proge Pešbusa se večinoma ujemajo z načrtovanimi šolskimi potmi. Nekaterim se pri načrtovanju prog zdi koristna pomoč učitelja geografije ali nekoga, ki ima kartografske spretnosti.

 

Tik pred izvedbo

Po zbranih prijavah koordinatorji sestavijo sezname in urnike ter jih posredujejo spremljevalcem, ki so na določeni progi. Nekateri pred samo izvedbo organizirajo skupno srečanje, da vsi spremljevalci prejmejo navodila in informacije v zvezi z lokacijami postajališč, potekom proge. Ponekod srečanje ponovijo tudi po izvedbi, na katerem spremljevalci predlagajo izboljšave.

Podobno na OŠ Polzela koordinator na srečanju pred izvedbo nagovori vse sodelujoče otroke, jim s slikami predstavi pot, po kateri bodo hodili, jim predstavi pravila obnašanja v prometu in kako se odzvati v nepredvidenih okoliščinah.

 

Komunikacija med udeleženci aktivnosti

Komunikacija med koordinatorji, spremljevalci in starši poteka na različne načine. V večini primerov je vezni člen med spremljevalci in starši koordinator, v primerih, ko spremstvo prevzamejo starši sami, komunikacija poteka neposredno med njimi. Komunikacija lahko poteka prek telefona, e-pošte ali prek drugih kanalov, kot je na primer Messenger, Viber, WhatsApp.

Na OŠ Lucija je bila koordinacija aktivnosti in komunikacija med deležniki deljena, na eni strani je koordinatorka na šoli komunicirala s starši, na drugi strani pa je koordinatorka spremljevalcev (predsednica društva) komunicirala s prostovoljci.

 

Spremljevalci in vloga staršev pri spremljanju otrok v šolo

Iskanje spremljevalcev je še vedno v večini primerov največji izziv pri izvajanju aktivnosti.

Pristopi in izkušnje s tem se med šolami zelo razlikujejo. Veliko šol skupaj z obrazcem za prijavo otrok hkrati k spremljanju otrok na poti povabi tudi starše. Ponekod šole skupaj z občino in starši nagovarjajo k sodelovanju tudi krajane, druge lokalne organizacije ali posameznike. Gre za sodelovanje v aktivnosti, ki omogoča otrokom pomemben korak v samostojnost in zdravo prihodnost in hkrati lahko tudi prijetno poživi dneve spremljevalcem.

V vlogi spremljevalcev nastopajo učitelji, upokojeni učitelji, starši, stari starši, družinski člani koordinatorjev, člani društev (na primer Šola zdravja, Avto-moto zveza, društev upokojencev, Rdeči križ, invalidi, športna društva, šoferji, sladkorni bolniki ipd.). Kot dodatno spremstvo se ponekod pridružijo tudi učenci 8. in 9. razreda.

Starši se večinoma še vedno na vabilo k spremljanju ne odzivajo prav radi. Vendar ni povsod tako! Predvsem v primerih, kjer aktivnost poteka skozi vse šolsko leto, pogosto igrajo prav starši ključno vlogo. Tako na primer na OŠ Škofije Pešbus že 3 leta poteka vsak dan na dveh progah, na katerih dva para staršev spremljata otroke v šolo in jutranji sprehod izkoristijo še za sprehod psa.

Podobno so aktivneje k spremljanju pristopili starši v Škofji Loki, kjer je ena od tras izhajala iz novejšega naselja, kjer živi veliko mladih družin. Starši so med sabo kar na dvorišču uskladili svoje urnike in se dogovorili o spremstvu.

Na OŠ Polzela so v prejšnjih letih, ko je izvedba potekala vsak torek skozi vse šolsko leto, spremljevalce našli med sodelavci osnovne šole, saj so ugotovili, da tako najlažje komunicirajo in se usklajujejo med sabo.

Zelo dobro izkušnjo z zelo motivirano zunanjo podporo pri spremljanju so imeli pri izvajanju Pešbusa na OŠ Lucija, kjer so otroke v šolo spremljali prostovoljci iz dveh društev, med drugim iz društva upokojenih učiteljev. Ena od teh prostovoljk je delovala kot koordinatorka spremljevalcev in bila dnevno v stiku s koordinatorko na šoli.

Na OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi so otroke v šolo pospremila tudi ravnatelj šole in župan. Na OŠ Ivanjkovci pa je otroke v šolo pospremila kar cela vas.

 

Vključevanje občine

Šole v večini primerov nimajo velike podpore s strani občine ali krajevne skupnosti. 

Ponekod občasno občina ponudi dodatne nagrade za otroke (odsevniki, nahrbtniki, odsevne zapestnice), v začetni fazi podporo pri vzpostavitvi aktivnosti ali iskanju spremljevalcev. Včasih v vlogi spremljevalca nastopil tudi župan ali otroke pričaka pred šolo, da jim žigosa vozovnice.

Se pa občine bolj aktivirajo v času Evropskega tedna mobilnosti. Takrat nekatere občine pridobijo sredstva za to, da dodatno podprejo šole za angažiranje spremljevalcev. Je pa tak način organizacije pogosto zgolj enkraten in omejen na čas izvajanja aktivnosti v tednu mobilnosti in ni zares v prid kontinuiranemu izvajanju tekom leta, ki se praviloma opira na prostovoljno delo spremljevalcev.

 

Motivacija, materiali, nagrade in priznanja

Otroci se zelo veselijo zbiranja štampiljk v vozovnicah in nalepk ob koncu celotedenske peš hoje. Na ta način lahko med sabo tudi tekmujejo in se medsebojno motivirajo. 

Ni pa to nujno. Šole poročajo, da je že samo redno izvajanje aktivnosti pogosto vzpodbuda zato, da se dejavnosti želi pridružiti vedno več otrok. 

Ponekod so ob koncu aktivnosti otroci nagrajeni tudi s simboličnimi nagradami, ki jih priskrbi šola ali občina s pomočjo sponzorjev (čelade, odsevniki, naglavne svetilke, itd.). Ponekod udeleženim otrokom učitelji, ravnatelj ali župan podeli še diplomo.

OŠ Črna na Koroškem je občina podarila dva vozička za prevoz šolskih torb.

 

Povezovanje tras z načrtom šolskih poti in postaje Poljubi in odpelji

Proge Pešbusov pogosto sovpadajo s šolskimi potimi, ki so predstavljene v Načrtu šolskih poti, ne pa nujno. Nekatere šole načrt z vrisanimi trasami in postajami Pešbusov uporabijo za spodbujanje k sodelovanju in komuniciranje aktivnosti. 

Šolam močno priporočamo, da trase Pešbusa vrišejo na Načrt šolskih poti in da načrt tudi javno predstavijo in izobesijo na vidno mesto v šoli.

V okviru procesa priprave Lokalnega načrta hodljivosti za občino Piran, smo v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto skupaj z OŠ Lucija posodobili načrt šolskih poti, ga naredili grafično privlačnega in nanj zarisali izohrone peš oddaljenosti od šole in trase Pešbusa in postaje Poljubi in odpelji. 

Postaje Poljubi in odpelji so še eden od ukrepov, s katerim lahko šole zmanjšajo promet v okolici šole ter omogočijo otrokom, ki so jih starši primorani voziti z avtomobilom, da vsaj del poti prehodijo. 

Ta ukrep je na terenu že preizkusilo nekaj šol, nekatere v kombinaciji z ukrepoma, kot sta odprta in šolska ulica. Za komuniciranje postaj Poljubi in odpelji s starši je bil na OŠ Lucija pripravljen zemljevid s fotografijami postaj.

Postajo Poljubi in odpelji, od koder učenci lahko nadaljujejo pot do šole peš, so na Bledu predlagali učenci sami.

Dodatne aktivnosti v povezavi s Pešbusom

Na eni od šol so k hoji spodbudili vse učence, tudi tiste, ki prihajajo s šolskim avtobusom. Ti so zato iz avtobusa izstopili postajo ali dve pred končno postajo pri šoli in skupaj s spremljevalci in drugimi učenci nadaljevali pot do šole peš. 

Ponekod tudi starši pripeljejo z avtomobilom otroke do prve postaje Pešbusa, od koder potem v skupini nadaljujejo peš po do šole.

V času ETM šolarje marsikje še dodatno spodbujajo, da pridejo v šolo peš (oz. trajnostno). Vsak dan tudi preverijo, na kakšen način so prišli otroci zjutraj v šolo in razredi tako tekmujejo med sabo. Tudi tistim, ki jih vozijo starši, priporočajo, da jih pustijo pri avtobusni postaji in pridejo do šole peš.

Na OŠ Polzela so v času ETM zaprli parkirišče v okolici šole in tako spodbudili vse zaposlene (okoli 100), da parkirajo na oddaljenih krajih in tudi oni v šolo pridejo peš.

Na OŠ Neznanih talcev Dravograd so pred in med izvajanjem Pešbusa šteli avtomobile.

Na OŠ Gabrovka Dole pa so po izvajanju Pešbusa pri matematiki izračunali, koliko otrok je hodilo in kakšno dolžino poti so prehodili skupaj. Na podlagi izračunane razdalje, so otroci našli mesto, ki je tako oddaljeno od Gabrovke, kot je bila celotna dolžina prehojene poti. Ugotovili so, da če bi enako pot prehodila ena oseba, bi iz Gabrovke prišla do Beograda.

Na isti šoli so dobili tudi merilec hitrosti na obeh straneh šole in skupaj z otroki spremljajo, kako hitro vozijo vozniki.

OŠ Lucija je v okviru priprave lokalnega načrta hodljivosti z Občino Piran skupaj z ekipo Aktivno v šolo in zdravo mesto izvedla analizi o načinu (in želenem načinu) prihoda učencev v šolo ter o oddaljenosti bivališč otrok od OŠ Lucija.

 

Nasveti za nove izvajalce

Ko smo koordinatorje spraševali, kaj se jim zdi ključno za uspešno izvedbo aktivnosti, na kar bi želeli opozoriti šole, ki se šele odločajo za izvajanje aktivnosti, je bil najpogostejši odgovor lastna motivacija. Koordinatorji namreč vedo, da jih pri izvajanju bolj kot karkoli vodi zavest o pomenu aktivne mobilnosti za dobro počutje otrok. Zato v glavnem menijo, da so pri izvajanju aktivnosti uspešni tisti, ki tudi sami hodijo in v tem načinu potovanja vidijo smisel. Hkrati ob tem poudarjajo, da so otroci vedno pripravljeni in zainteresirani za aktivnost in da navdušenje otrok dodatno motivira učitelje in spremljevalce.

Pomembno se jim tudi zdi tudi, da so koordinatorji vpeti v lokalno okolje: poznajo prostor, poti, ljudi, ki jih lahko povabijo k sodelovanju. Kot pomembno ocenjujejo tudi sposobnost koordinatorja jasno in pozitivno komunicirati aktivnosti z drugimi, v šoli in izven nje.

Pomembno se jim tudi zdi, da se takoj na začetku preveri, koliko otrok se lahko potencialno pridruži Pešbusu in kakšne so možnosti za spremljanje.

Nekateri so povedali, da je bilo v začetku veliko dela, usklajevanja, sestankov. Ko pa je aktivnost preizkušena, utečena in poznana, je lažje. Zato sta na sezamu nasvetov pristali tudi vztrajnost in potrpežljivost.

Velika večina je poudarila tudi pomen podpore vodstva šole ter ostalih učiteljev, da motivirajo starše in otroke, da se pridružijo Pešbusu in prispevajo k organizaciji spremstva.

Zelo pomembno se jim zdi, da starši razumejo koristi aktivnosti: da omogoča zdrav začetek šolskega dne in druženje, pomaga osvojiti gibanje, orientacijo v prostoru, samostojnost, obnašanje v prometu itd. Prav tako se ji zdi pomembno, da starši čutijo, da je to za otroke varno.

Svetujejo še pravočasno informiranje in obveščanje staršev ter kratka in jasna navodila.

Organizacijsko se jim zdi pomemben dobro zastavljen urnik, da imajo vsi spremljevalci vse potrebne informacije, da vedo kdaj in kje morajo biti, da se po potrebi naredi sestanke tako s spremljevalci kot z otroki pred izvedbo, da otroci že vnaprej vedo če in kakšne nagrade bodo dobili glede na udeležbo.

Koordinatorji so izpostavili tudi, da so koristne osnovne kartografske veščine, dodaten spremljevalec za primere nepričakovanih odsotnosti ter pohvale za otroke in vse vključene. Pomembno je, da se med in po aktivnosti pohvali učence, ter da se v aktivnost povabi take ljudi, ki v lokalnem okolju veljajo kot (ali postanejo) promotorji zdravega načina življenja. Kot koristna za pridobitev znanja za organizacijo in izvedbo pa ocenjujejo Usposabljanja za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka.

—

Foto: Goran Jakovac, Gregor Salobir, Luka Vidic