Ob svetovnem delu debelosti je v znanstveni reviji The Lancet izšla mednarodna študija, ki ugotavlja, da se je v zadnjih 40 letih po vsem svetu število debelih otrok in mladostnikov, starih 5–19 let, povečalo za desetkrat. V študiji so sodelovali tudi slovenski raziskovalci sistema SLOfit z ljubljanske Fakultete za šport, ki zaznavajo, da se delež čezmerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji od leta 2011 znižuje.
Veliko slabše pa se je Slovenija odrezala pri telesno dejavnih prihodih v šolo in odhodih iz šole, kjer je prejela oceno C. »Delež otrok in mladostnikov, ki telesno dejavno prihajajo in odhajajo iz šole, je bil analiziran na vzorcu 31 slovenskih šol po Sloveniji. Analiza je pokazala, da gre 26 % otrok in mladostnikov v šolo peš, 3 % pa s kolesom. V prestolnici Slovenije, Ljubljani, je bil delež telesno dejavnega prihoda v šolo in odhoda iz šole nekoliko višji v primerjavi s celotno Slovenijo: 6 % ljubljanskih otrok in mladostnikov prihaja v šolo s kolesom, 52 % pa jih gre v šolo peš,« so ugotovili avtorji študije.
Na vprašanje, kako bi radi hodili v šolo, so otroci v največjem deležu (43 %) izbrali kolo, 28 % si jih želi hoditi v šolo peš, 20 % jih je izbralo avto, 9 % pa avtobus oz. vlak. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da 10 % otrok med 11 in 14 letom navaja, da v šolo ne hodijo peš, ker to ni varno. Podatki kažejo na to, da obstaja med otroci velik potencial za spremembo potovalnih navad, ki bi ga morale šole, občine in pristojna ministrstva vzeti kot iztočnico za pripravo ukrepov spodbujanja bolj aktivnih prihodov v šolo. Za navdih pri pripravi ukrepov lahko pobrskajo po Priročniku za urejanje šolskih okolišev po načelih trajnostne mobilnosti, kjer so predstavljeni sodobni promocijsko‑izobraževalni, organizacijski in infrastrukturni ukrepi.
Prednost promocijsko‑izobraževalnih in organizacijskih ukrepov je, da so v primerjavi z infrastrukturnimi ukrepi finančno ugodni. Treba pa je poudariti, da v primerih, ko infrastruktura v šolskih okoliših ne omogoča varnega pešačenja in kolesarjenja, takšni ukrepi ne morejo voditi v spremembo mobilnostnih navad. V študiji poleg varnosti poudarjajo tudi »pomanjkanje enotne strategije izgradnje urbanega okolja, prijaznega za telesno dejavnost in šport. Infrastruktura, parki in sprehajalne poti, primerne za šport in telesno udejstvovanje, so pogosto v urbanih središčih, ki pa niso lahko dostopna za otroke in mladostnike zaradi prevelikega prometa, ki prečka poti do središč, namenjenih gibanju.«
Viri:
Poročilo o telesni dejavnosti otrok in mladostnikov v Sloveniji 2016.
Slovenija žanje uspehe pri zmanjševanju deleža debelih otrok in mladostnikov.
