Omogočanje aktivne poti v šolo je tesno povezano z varnostjo šolskih poti in okolice osnovnih šol. Po eni strani je prav skrb za varnost najpogostejši razlog staršev, da otroke raje vozijo v šolo, kot da bi jim dovolili hojo in kolesarjenje v šolo. Po drugi strani pa same šole pogosto stojijo ob prometnih ulicah in cestah, kjer promet ni prilagojen pešcem in kolesarjem. Okoliščine torej ne spodbujajo za otroke najboljšega možnega, to je zdravega in aktivnega prihoda v šolo. Občine se problema večinoma dobro zavedajo, a pogosto ga ne morejo rešiti same, ker šole stojijo ob državnih cestah, za urejanje katerih je pristojna Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. V prispevku predstavimo potrebo po umirjanju prometa v okolici šole v Črni na Koroškem in primer dobre prakse umirjanja prometa v Krškem.

Občina Črna na Koroškem aktivno spodbuja svoje občane in tudi šolarje k hoji in kolesarjenju po vsakodnevnih opravkih. Na občini se z urejanjem pešpoti, varnega dostopa do storitev za vse in spodbujanjem trajnostne mobilnosti trudijo izboljšati zdravje prebivalcev in kakovost okolja. V Črni tako mlajši otroci tudi že več let prihajajo v šolo s Pešbusom in Bicivlakom. V letu 2020 pa je občina Črna v sodelovanju z ekipo programa Aktivno v šolo in zdravo mesto naredila še korak naprej in pripravila lokalni načrt hodljivosti. Ena ključnih ugotovitev iz procesa priprave je, da lahko boljše pogoje za hojo v naselju Črna in v okolici šole zagotovi izključno umirjanje prometa. V sami Črni ni fizičnih možnosti za razširjanje pločnikov, pred šolo prav tako ni druge možnosti za varno hojo, kot da se avtomobilski promet prilagodi dejstvu, da so na cesti pogosto otroci. Vse te ceste so v Črni državne.

Tako kot številne osnovne šole v drugih krajih po Sloveniji tudi OŠ Črna na Koroškem stoji ob regionalni, to je državni cesti. Za urejanje državnih cest in vodenje prometa na njih, je pristojna država, in sicer Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Direkcija zaenkrat na državnih cestah še vedno v prvi vrsti zasleduje kriterij prometne oziroma avtomobilne pretočnosti, ne pa prilagajanja prometa varnosti pešcev in kolesarjev. Se pa to počasi spreminja. Spreminjanje potovalnih navad in prioritet v urejanju lokalnega prometa naslavlja delo Direkcije in ta se že odziva. Poglejmo, kako.

V Črni sta v neposredni bližini OŠ tudi Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem ter zdravstveni dom. Gre torej za območje, kjer se dnevno zadržuje največ otrok in pešcev, zato je tukaj prilagajanje prometa pešcem nujno. Poleg tega pa je na tem odseku ceste iz leta v leto več vozil, vedno bolj je cesta obremenjena tudi s tovornim prometom, ki povzročajo hrup in vibracije, ki jih čutijo učenci in delavci v šoli. V času jutranje in popoldanske konice prihaja do sočasne obremenjenosti prometnih površin s pešci, kolesarji in motornim prometom. Rešitev je tukaj umirjanje hitrosti prometa, ki omogoča voznikom spremljanje pešcev (očesni kontakt) in pravočasno odzivanje na nenadne premike – otroke na cesti ter zmanjšuje stopnjo hrupa in onesnaževanja zraka. OŠ Črna je že večkrat podala pobudo za omejitev hitrosti, postavili so merilce hitrosti, izvajajo reden policijski nadzor itd., vendar pa nekateri vozniki kljub vsemu temu še vedno ne upoštevajo omejitev hitrosti in ogrožajo varnost otrok in ostalih udeležencev v prometu. Lokalni načrt hodljivosti zdaj ponovno, enako kot že Celostna prometna strategija občine Črna na Koroškem pred njim, za odsek regionalne ceste med OŠ Črna in Zdravstvenim domom predlaga izvedbo ukrepov za umiritev hitrosti prometa in trajnega izboljšanja pogojev za varno hojo otrok in drugih pešcev v lokalnem prometu.

S podobnimi težavami so se pred leti srečevali v Krškem na državni cesti pri Osnovni šoli Jurija Dalmatina. Tukaj so sicer že imeli omejitev hitrosti na 30 km/h, vendar je vozniki niso upoštevali. Merilci hitrosti so pokazali, da se je hitrost večine voznikov gibala na zgornjem robu omejitve hitrosti 50 km/h, ne glede na omejitev. Znak za omejitev hitrosti je za voznika premajhen signal, da prihaja v območje, kjer so v večji meri prisotni ranljivi udeleženci v prometu. Po številnih pobudah osnovne šole, se je občina lotila celovitega projekta obnove in ureditve umirjanja prometa.

Mag. Romana Pečnik z oddelka za gospodarstvo in infrastrukturo občine Krško, projektantka pri GPI mag. Mojca Radakovič in Uroš Brumec, takrat zaposlen kot prometnik za DRSI, so se lotili načrtovanja nekonvencionalne ureditve ceste s pisanimi stebrički in z barvitimi talnimi oznakami na vozišču. Na terenu so dobro preučili gibanje otrok, ostalih udeležencev in kolesarjev ter skoraj pol leta izvajali monitoring hitrosti. O ureditvi so se posvetovali tudi z lokalnimi prebivalci. Oblikovali so tri možne ureditve, ki so jih najprej predstavili učiteljem in vodstvu šole, ki je bil nad njimi navdušen. Pri županu se je stvar sprva nekoliko zataknila, saj je menil, da je rešitev preveč barvita. Ko so barvitost rešitve podprli s strokovnimi argumenti in predstavitvijo podobnih praks iz tujine, so projekt z njegovo privolitvijo lahko zaključili in pobudo odnesli na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo. Po dobrih šestih urah zagovarjanja ureditve so dobili pozitivno mnenje recenzije. Največja težava je bila, ker predvidenih ukrepov (rešitev) še ni bilo med prometnimi znaki. Poudariti je potrebno, da v tem primeru ni šlo za investicijo, ampak za delo vzdrževalnega namena oz. obnovo, za kar ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker je bil asfalt na predvidenem odseku ureditve dotrajan, so na Direkcijo podali pobudo o preplastitvi ceste, ki so ji tam ugodili. Potem so se lotili poslikave, postavitve stebričkov in sampojasnjevalnih znakov. Informativni znaki in oznake so  zasnovani tako, da voznike spodbujajo, naj bodo bolj pozorni na otroke na cesti, hkrati pa previdneje vozijo.

Omejitev hitrosti v coni 30 je dosegla svoj namen. Ljudje so razumeli zasnovo ceste in so postali pozornejši na otroke v okolici šole. Po izvedbi so spremljali hitrost vozil in jo primerjali s tistimi pred omejitvami ter  ugotovili, da je zasnova pozitivno vplivala na vedenje voznikov, saj so ti zmanjševali hitrost. Cilj projekta nove cestne ureditve, ki bo vplivala na vedenje voznikov, na nižjo hitrost in pozornejšo vožnjo ter s tem povečala varnost v cestnem prometu za otroke in druge pešce in kolesarje, je bil dosežen!

Uspešnost inovativne ureditve, kakršna je opisana ureditev v Krškem, so prepoznali na Ministrstvu za infrastrukturo kot priložnost za sistemske spremembe v korist varnosti pešcev v prometu. Dopolnili so Zakon o cestah (ZCes-1C) in v 21. členu omogočili izvajanje nekonvencionalnih ureditev oz. izvajanje urbano-arhitekturnih ukrepov: »Ukrepi za umirjanje prometa so tehnične rešitve na cesti oziroma cestnem omrežju, urbana oprema (npr. zasaditev, cvetlična korita, označevalni stebrički) ter arhitekturno oblikovanje prometnih površin (npr. s spremembo materialov oziroma teksture vozne površine, z barvnim oblikovanjem, z uporabo različnih materialov na vozišču ali ob njem)«. Da bi bili podobni ukrepi lažje uvedeni po celotni državi, so na Direkciji RS za infrastrukturo v letu 2019 pripravili smernice za izvedbo umiritve prometa na cestah pred šolami Varneje v šolo. Primer iz Krškega dokazuje podobno kot izkušnje in rezultati vrednotenja drugod izvedenih pilotnih projektov, da vozniki upočasnijo in vozijo bolj zbrano, so bolj pozorni na dogajanje v prometu, kadar se nova infrastrukturna ureditev dovolj očitno pojavi v prometnem prostoru. Tako urejene ceste so poznane kot samopojasnjevalne ceste, saj s svojo zasnovo komunicirajo z voznikom. Z ustrezno ureditvijo ceste in obcestnega prostora dosežemo tudi to, da lahko vozniki v določenih situacijah predvidijo nevarnosti v prometu. Pri njihovem načrtovanju pomaga tako upoštevanje psihologije vožnje, ki obravnava človeške dejavnike v avtomobilskem prometu ter poznavanje nove prometne filozofije, ki sočasno s spreminjanjem potovalnih navad spreminja tudi poglede na prometno varnost, na hitrost v prometu ter na vloge v prometu, na udeležence, ekološko in družbeno razsežnost prometa.

—

Naslovna fotografija: Goran Jakovac