V okviru priprave lokalnega načrta hodljivosti za občino Piran smo z učenci OŠ Lucija izvedli urbani sprehod v šolskem okolišu. Učenci so z nami delili svoje izkušnje z njihove poti v šolo in nas opozorili na situacije, zaradi katerih se kot udeleženci v prometu počutijo neprijetno in manj varno kot bi si želeli. 

V petek, 14. 5. 2021, smo se srečali z enajstimi šolarji iz druge in tretje triade OŠ Lucija ter s pomočnico ravnateljice in njihovo učiteljico geografije Enejo Baloh. Naš sprehod se je začel s pogovorom pred šolo, kjer smo skupini predstavili namen sprehoda ter jih vprašali, kako hodijo v šolo, kakšna je njihova pot, kako se po naselju gibajo v prostem času ter kako se počutijo kot udeleženci v prometu.

Sprehod nas je vodil po krožni poti tako, da smo se dotaknili vseh bližnjih križišč in poti, ki jih vsak dan prehodi veliko šolarjev in tudi dela proge Pešbusa, ki ga je OŠ Lucija teden za tem pilotno organizirala z najmlajšimi šolarji. Učenci so z nami delili svoje izkušnje in mnenja o prometnih ureditvah in prometu ter nas na poti opozarjali na nevarne točke in neprijetnosti, s katerimi se srečujejo kot pešci.

Vseh enajst mladih sogovornikov v šolo redno potuje peš, večina jih tudi prebiva v bližnji okolici osnovne šole in zato so res idealni svetovalci za oceno stanja o pogojih za hojo v okolici OŠ Lucija. Čeprav imajo vožnjo s kolesom zelo radi, se zaradi bližine šole zanj ne odločajo, to pa podkrepijo tudi z mislijo, da s tem tudi staršem povzročajo manj skrbi. Povedali so nam tudi, da z načrtom šolskih poti niso posebej dobro seznanjeni in tudi ne visi nikjer na vidnem mestu v šoli.

Naši sogovorniki se na poti v šolo večino časa počutijo varno. Kljub temu pa so opozorili na res nestrpne voznike, ki otroke, ki hodijo v šolo peš dnevno vznemirjajo in zapostavljajo na njihovi samostojni poti v šolo. Vozniki pogosto hupajo in hitro pospešujejo za prehodi za pešce. Nestrpnost voznikov smo lahko zaznali tudi med sprehodom, čeprav so bile ceste sredi dopoldneva prazne. V času prometne jutranje konice, je po besedah otrok stopnja nestrpnosti v bližnjem šolskem okolišu največja. Učenci zaznavajo neuvidevnost voznikov do pešcev in posebej do otrok na cesti, zelo kritični pa so tudi do nekaterih staršev, ki so takoj, ko odložijo svoje otroke pred šolo, čisto premalo pozorni na ostale otroke na cesti.

Otroci tudi menijo, da je veliko prehodov za pešce v naselju nepreglednih in nevarnih za pešce. Povedali so nam, da se tudi v prostem času po naselju gibljejo peš ali s skirojem, medtem ko jih na dodatne aktivnosti, ki so bolj oddaljene peljejo starši z avtomobilom ali pa gredo na avtobus. Pri tem so se zelo razgovorili o problematiki dostopnosti glasbene šole v Piranu. Opozorili so nas tako na vozni red avtobusa in premalo pogoste povezave kot na neprijetne razmere ob vhodu v glasbeno šolo. 

Z večjo oddaljenostjo doma od šole se vedno manj otrok odloči v šolo priti preš. Ti učenci se večinoma v šolo vozijo z avtobusom, ki pa nima najbolj optimalnega urnika, saj nanj čakajo kar precej časa, v šoli pa zanje tudi ni organiziranega varstva za vmesni čas. Vprašljive so tudi končne postaje, saj se nekaterim pot precej podaljša, če morajo do šole pot nadaljevati še peš. 

Veliko učencev v OŠ Lucija prihaja iz drugih naselij in celo iz drugih občin, celo iz krajev preko meje. Pogosto te otroke pripeljejo z avtomobilom, zato se v okolici šole generira veliko prometa. Ta promet ogroža varnost otrok na poti v šolo in poslabšuje stanje v okolju z izpuhi in hrupom.

Vse ugotovitve o razmerah v prometu iz pogovora z otroki smo vnesli na pregledno karto problemov in jih bomo obravnavali pri pripravi načrta hodljivosti in ukrepov za izboljšanje razmer. O načinu prihoda v šolo in željah otrok je bila predhodno izvedena tudi anketa na vseh osnovnih šolah v občini Piran, katere rezultate in ugotovitve smo zbrali v posebni objavi.

—

Pripravile: Urška Didovič, Jana Okoren in Maja Simoneti

Foto: Urška Didovič