V okviru programa Aktivno v šolo smo v četrtek, 14. septembra 2017, v Knjižnici Prežihovega Voranca v Ljubljani organizirali usposabljanje za predstavnike šol in občin ter vse zainteresirane za izvajanje spremljane poti v šolo v obliki Pešbusa in Bicivlaka. S tem smo želeli udeležence vzpodbuditi k izvajanju spremljane poti in jih hkrati opremiti z vsemi potrebnimi informacijami za uspešno izvedbo.

Usposabljanje je vodil Marko Peterlin z IPoP – Inštituta za politike prostora, ki je že na začetku izpostavil prednosti, ki jih za otroke prinašata Pešbus in Bicivlak. Te niso samo spopadanje s problemi nezadostnega gibanja otrok in njihove prekomerne teže, temveč tudi red pri vstajanju in zbranost pri pouku. Če želijo otroci pravočasno prispeti na postajo Pešbusa ali Bicivlaka, morajo pravočasno vstati, s čimer vzpostavijo jutranjo rutino. Tudi socialni vidik ni zanemarljiv, saj Pešbus in Bicivlak povežeta otroke, ki živijo v na isti ulici, a se pred skupnim odhodom v šolo sploh niso poznali.

Posebno vrednost sta usposabljanju s praktičnimi informacijami in izkušnjami dodali predstavnici dveh šol, na katerih so v preteklosti že uspešno izvedli Pešbus.

Andreja Duh z OŠ Koseze v Ljubljani, kjer so izvajali tako Pešbus kot tudi Bicivlak, je opozorila, da je potrebno pomisliti tudi na otroke, ki se vozijo od daleč, pa si vseeno želijo biti del Pešbusa in Bicivlaka. Na njihovi šoli so to uredili tako, da so enostavno dodali eno postajo Pešbusa, kjer so starši otroke lahko odložili z avtomobilom. Tudi to je pomagalo k zmanjšanju števila avtomobilov v okolice šole.

Marjeta Ferkolj Smolič z OŠ Grm iz Novega mesta je poudarila, da mora biti za Pešbus na šoli zadolžena oseba, ki res verjame v iniciativo, sama hodi po razredih in aktivno nagovarja učence in učitelje posameznih razredov, predvsem pa vso zadevo koordinira in pelje dalje. Na ta način se lažje zbere dovolj prijav otrok, kar je ključno za uspeh Pešbusa. Kot zanimivost je povedala, da so na njihovi šoli organizirali Pešbus zgolj kot prihod v šolo. Spremljana pot domov je zaradi obilice obšolskih dejavnosti iz organizacijskega vidike veliko večji zalogaj, pa vendar je bilo moč opaziti, da se je večina otrok, ki je prišla v šolo s Pešbusom, v istih skupinicah odpravila tudi domov.

Navedla je podatek, ki je posebej pomemben z vidika urejanja prometa in zagotavljanja prometne varnosti v okolici šol. Pred Osnovno šolo Grm so v času izvajanja Pešbusa v povprečju beležili 60 avtomobilov manj. To so podatki, ki bi lahko prepričali še tako velike skeptike. Zato upamo, da smo za izvajanje Pešbusa ali Bicivlaka navdušili še katero šolo.