V okviru Evropskega tedna mobilnosti je na pobudo programa Aktivno v šolo in zdravo mesto v okviru aktivnosti Načrtujmo skupaj zdravo mesto! župan občine Piran Đenio Zadkovič podpisal Mednarodno listino za hojo ter tako prepoznal pomen hoje za lokalno skupnost in zdravje ljudi ter se zavezal k ustvarjanju boljših pogojev za hojo.

Hkrati so se sestali predstavniki piranskih osnovnih šol, spodbujeni s pripravo Lokalnega načrta hodljivosti za občino Piran v okviru aktivnosti Načrtujmo skupaj zdravo mesto!, in zagnali pobudo za sodelovanje in skupno naslavljanje vprašanj vezanih na aktivno mobilnost otrok in načrtovanje šolskih poti v občini Piran.

V petek, 17. 9. 2021, se je v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki letos poteka pod sloganom Živi zdravo. Potuj trajnostno, na pobudo programa Aktivno v šolo in zdravo mesto v Luciji, v Mladinskem EPI Centru Piran, ekipa programa Aktivno v šolo in zdravo mesto v okviru procesa priprave Lokalnega načrta hodljivosti za občino Piran srečala z županom občine Piran, Đeniom Zadkovićem, ter predstavniki OŠ Lucija, OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran, OŠ Sečovlje, CUEV Strunjan ter OŠ Cirila Kosmača Piran.

Podpis Mednarodne listine za hojo

V prvem delu je župan nagovoril prisotne, izpostavil pomen aktivne mobilnosti za zdravje ljudi ter se s podpisom Mednarodne listine za hojo zavezal k priznavanju prednosti hoje za zdrave, učinkovite, družbeno vključujoče in trajnostne skupnosti ter k priznavanju univerzalne pravice vseh ljudi, da lahko varno hodijo in uživajo kakovostne javne prostore kjer koli in kadar koli. Občina se je s podpisom zavezala k zmanjšanju fizičnih, družbenih in institucionalnih ovir za hojo ter k sodelovanju z drugimi akterji, da bi skupaj pomagali ustvariti kulturo bivanja, v kateri se ljudje odločajo za hojo po vsakodnevnih opravkih.

K podpisu Mednarodne listine za hojo je bila na dogodku povabljena tudi OŠ Lucija, saj so predstavniki šole, pomočnica ravnateljice Eneja Baloh in učenci v procesu priprave lokalnega načrta hodljivosti pokazali res velik interes za vsestransko izboljšanje pogojev za aktivno hojo otrok v šolo in prispevali zanimiva analitična spoznanja, ki bodo koristila tudi drugim šolam in občinam. Hkrati se je prav iz tega sodelovanja med razpravo fokusne skupine za pripravo Lokalnega načrta hodljivosti za občino Piran razvila tudi pobuda za povezovanje piranskih osnovnih šol in zagon skupnih aktivnosti za izboljšanje pogojev za aktivno hojo otrok v šolo.

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto se opira na spoznanja o javno zdravstvenih koristih hoje in aktivne mobilnsoti in postavlja osnovne šole v središče prizadevanj lokalnih skupnosti za javno zdravje v povezavi s hojo in aktivno mobilnostjo. Izkušnje programa potrjujejo, da je načrtovanje hoje v šolo in šolskih poti v sodelovanju z otroki in predstavniki šol zelo dobro izhodišče za urejanje hoji in kolesarjenju prijaznega lokalnega okolja, tako za uveljavljanje novih infrastrukturnih rešitev in prometnih režimov kot vzorcev vedenja v lokalnem prometu in splošnega spreminjanja potovalnih navad. Posebno otroci so v procesu priprave lokalnih načrtov hodljivosti in načrtovanja šolskih poti pomembni zagovorniki možnosti za zdravo hojo v šolo, varstvo okolja in spremembe potovalnih navad v skrbi za skupno dobro. Šole, občine in starši prav preko otrok dobijo nov uvid v razmere in lažje sprejemajo odločitve, ki zahtevajo spremembe navad in utečenih vzorcev delovanja.

Zato je pomembno prisluhniti otrokom ter jih vprašati, kako hodijo v šolo in kako si želijo hoditi v šolo, saj običajno otroci v procesih odločanja in načrtovanja nimajo glasu in ta vprašanja ostajajo neodgovorjena. Ravno tako je potrebno v procesih odločanja dati glas tudi drugim slabo zastopanim ranljivim skupinam (starejšim, invalidom). Zato je bila v okviru priprave Lokalnega načrta hodljivosti za Piran podana pobuda za vzpostavitev medobčinskega delovnega telesa, ki bi na območju obalnih občin naslavljajo vprašanja univerzalne dostopnosti v sodelovanju s predstavniki reprezentativnih invalidskih organizacij.

Župan Đenio Zadković je idejo povezovanja šol podprl ter v luči dobrega sodelovanja in pozitivne energije, ki trenutno vlada med obalnimi občinami, izrazil tudi podporo pobudi za organizacijo medobčinskega delovnega telesa za naslavljanje vprašanj univerzalne dostopnosti. Obljubi je, da bo predstavnikom drugih občin tudi sam naprej prenesel pobudo in predstavil tudi glavne poudarke Lokalnega načrta hodljivosti.

Zagon povezovanja šol

V drugem delu je učiteljica Eneja Baloh iz OŠ Lucija, ki je bila na fokusni skupini tudi pobudnica srečanja predstavnikov šol, najprej predstavila aktivnosti, ki jih je OŠ Lucija za spodbujanje aktivne mobilnosti otrok v šolo izvedla spomladi 2021 in ki jih še namerava izvajati v tem šolskem letu. Gre predvsem za spremljano pot v šolo s Pešbusom ter vzpostavitev postaj Poljubi in odpelji, na katerih lahko starši varno odložijo otroke, ki so jih primorani peljati v šolo z avtom in jim tako omogočijo, da tudi oni nekaj sto metrov prehodijo peš. Delila je tudi idejo, da bi zaradi res velike jutranje obremenitve površin v okolici šole z avtomobili spodbudili starše in otroke, da se dostava otrok preusmeri na postaje Poljubi in odpelji z letaki, ki bi jih izdelali in delili otroci. 

Razložila je, da jih je na šoli prevzel podatek, analize, ki je bila izvedena v okviru priprave lokalnega načrta hodljivosti, da kar 65 % učencev OŠ Lucije živi samo 15 min hoje stran od šole in da veliko teh otrok starši kljub temu vozijo v šolo z avtomobilom. Ocenili so, da lahko morda svoja prizadevanja za aktivno mobilnost otrok na poti v šolo povežejo še z drugimi šolami in občino ter tako skupa pospešijo izboljšanje razmer. 

Zbrani so se strinjali, da mora glavnega koordinatorja novih rešitev in komunikatorja koristi in pomena spreminjanja potovalnih navad imeti občina. Ta mora nagovoriti starše in druge udeležence v prometu, predvsem šoferje osebnih vozil, ter izvesti potrebne ukrepe v korist aktivne mobilnosti na terenu, kot so urejanje in nadzor območij umirjenega prometa, ozaveščanje o kulturi vožnje za varnost pešcev in kolesarjev, pomoč pri načrtovanju šolskih poti s točkami Poljubi in odpelji in trasami Pešbusa ni Bicivlaka, urejanje začasne prepovedi prometa na šolskih ulicah v času prihoda in odhoda otrok v šolo, pomoč pri označevanju območij umirjenega prometa, šolskih ulic in postaj Poljubi in odpelji itd. 

V nadaljevanju srečanja so besedo dobili vsi predstavniki šol, ki so predstavili svoje poglede na ovire, s katerimi se soočajo pri spodbujanju aktivne mobilnosti otrok na poti v šolo, predlagane pa so bile tudi že nekatere morebitne rešitve.

Predstavnica OŠ Cirila Kosmača Piran je izpostavila predvsem problem dostopa do podružnične šole v Portorožu in dovoza otrok v šolo v Piranu. V Portorožu je skupaj več izobraževalnih institucij in za otroke je pred začetkom pouka okolje res nevarno, v Piranu je predvsem problem veliko število otrok, ki se jih do šole pripelje, čeprav so pogoji za hojo dobri. Morda bi v Piranu pomagala postavitev postaje Poljubi in odpelji, medtem ko bi v Portorožu bili potrebni ukrepi infrastrukturne in/ali organizacijske narave. Občina bi lahko v iskanje rešitev vključila predstavnike vseh institucij, ravnatelja CKSG glede dogovarjanja glede dostopa avtobusa do šole in ostale predstavnike institucij ter deležnike, ki so že bili vključeni v fokusno skupino in pospešila iskanje najboljše možne rešitve. Podan je bil predlog, da bi za izobraževalne institucije na tem območju izdelali skupen načrt šolskih poti.

Kot glavna ovira aktivnega prihoda otrok v šolo na OŠ Sečovlje se je izpostavilo pomanjkanje varne peš infrastrukture. Tu je šolski okoliš zelo pester, poselitev je razpršena, poti do šole so dolge, otroci prihajajo iz različnih, tudi precej oddaljenih, krajev. Tudi iz Hrvaške. Pločnik je urejen samo do polovice naselja, kolesarskih poti ni. Starše je treba razumeti, otrokom na poti v šolo res težko zagotovijo varnost. Šola tudi težko izpelje kolesarski izpit. Intermodalnost in aktivna mobilnost nista res izvedljiva opcija. Prometne gneče pred šolo so se deloma rešili z obračališčem pred šolo, možnosti za trajnostne prihode otrok v šolo pa nikakor niso res vzpodbudne. V Sečovljah so razmere podobne kot v številnih drugih slovenskih krajih, kjer je zato, da bi otroci lahko v šolo hodili peš ali se vozili s kolesom, treba bistveno spremeniti razmere na cestah, z različnimi ukrepi učinkovito umiriti hitrost vožnje in povečati pozornost voznikov do pešcev in kolesarjev.  

Podobno se je ugotavljalo tudi za italijansko osnovno šolo Vincenzo e Diego de Castro Piran. Otroci, ki hodijo v šolo iz Lucije v Sečovlje, bi si res želeli v šolo s kolesom in to bi bila glede na terenske značilnost tudi res praktična možnost, ki pa zaenkrat zares ni varna.

Poudarjeno je bilo, da se spremembe mobilnostnih navad  začnejo pri spreminjanju kulture vožnje z avtomobilom in ukrepih za umirjanje avtomobilskega prometa ter s skupnim prometnim prostorom. Te spremembe občina lahko požene tudi z vključevanjem predstavnikov javnega zdravstva, kot sta NIJZ in Center za krepitev zdravja, ki lahko pomagajo kredibilno komunicirati koristi aktivne mobilnosti oziroma hoje in kolesarjenja za zdravje občanov. Tudi Evropski teden mobilnosti je lahko odlična priložnost za različne bolj drzne akcije in eksperimentalne poskuse uveljavljanja ukrepov, kot sta na primer odprta in šolska ulica.

Center za usposabljanje Elvire Vatovec (CUEV) ima med izobraževalnimi institucijami v občini Piran  poseben status in z vidika dostopnosti zahtevne okoliščine, že sama lokacija uporabnikom ustanove predstavlja izziv. Ulica, ki vodi do šole je ozka in nevarna za gibalno ovirane otroke. V slepo ulico večkrat zaidejo avtomobili v iskanju zastonj parkirišča, kar pomeni, da se po njej tudi vračajo, in to otroke postavlja v dodatno stisko in nevarnost. CUEV predlaga, da bi se, podobno kot pri drugih ulicah, tudi tu postavilo obvestilo o globi. Kot možna rešitev se je omenjala tudi  možnost zapore ceste v določenih časovnih intervalih. Kot ovira za aktivno mobilnost otrok in drugih pešcev ter kolesarjev se je poudarilo tudi pomanjkanje sence in za skupine iz CUEV premajhen nadstrešek avtobusnega postajališča.

Med drugim so predstavniki šol, podobno kot že drugi udeleženci v procesu priprave lokalnega načrta hodljivosti, izpostavili problem odseka ulice Obala v Portorožu ter pogoje za medkrajevno kolesarjenje, ki bi lahko bilo idealna oblika potovanja, če bi bilo za kolesarjenje po cesti dovolj prostora in bi se  pločnik sprostil za pešce. 

Na koncu so zbrani povzeli, da se izboljšanje pogojev za zdravo in aktivno hojo otrok v šolo navezujejo tudi na pogoje za aktivno mobilnost vseh drugih prebivalcev in obiskovalcev, opozorili na vlogo predstavnikov krajevnih skupnosti pri urejanju prometa ter na potrebo po prilagajanju turistične strategije ciljem Celostne prometne strategije občine Piran in vključevanju ciljev zdrave in aktivne mobilnosti v promocijo turizma. Sklenjeno je tudi bilo, da se o možnostih umirjanja prometa v okolici šol predstavnikom šol predstavi primer dobre prakse iz občine Krško.

—

Pripravile: Jana Okoren, Urška Didovič, Maja Simoneti

Foto: Jana Okoren, Goran Jakovac