Program Aktivno v šolo in zdravo mesto je dolgoročni nacionalni program, ki spodbuja aktivno hojo v šolo s Pešbusom in Bicivlakom, ozavešča o koristih hoje in aktivne mobilnosti za zdravje, dobro počutje ter razvoj otrok in odraslih, hkrati pa z lokalnimi načrti hodljivosti krepi znanja in kompetence za načrtovanje hoji ter zdravju prijaznega življenjskega okolja za vse.

Program že od leta 2015 s skupnostnim pristopom, razvija in nadgrajuje rešitve, s katerimi povezuje prizadevanja za javno zdravje, trajnostno mobilnost in urejanje prostora na lokalni ravni.

Aktivno v šolo in zdravo mesto (2025–2028)

Aktualni program ohranja vse ključne vsebine predhodnih, hkrati pa še bolj izpostavlja promocijo hoje. 

V ospredju programa ostaja spodbujanje aktivne hoje v šolo s Pešbusom in Bicivlakom, ki jo dopolnjuje urejanje postaj Poljubi in odpelji. Cilj aktivnosti je podpirati in omogočiti otrokom samostojno, zdravo in varno pot v šolo. 

Dejavnost programa ostaja nacionalno preverjanje načina hoje v šolo s pomočjo posodobljene platforme Kako hodimo v šolo? Platforma omogoča zbiranje, analizo in javno predstavitev podatkov o načinu in želenem načinu potovanja otrok v šolo na lokalni in državni ravni. Podpira tudi razpravo o možnostih in pogojih za aktivno hojo otrok v šolo ter urejanju prometa in prostora za zdravo življenje in bivalno okolje. Platforma omogoča šolam spremljanje prakse in želja skozi čas ter občinam in šolam ponuja izhodišča  za načrtovanje ukrepov na lokalni ravni.

Drugi steber programa je lokalni načrti hodljivosti kot orodje, s katerim lokalna skupnost ozavesti pomen hoje kot temeljne prometne prakse ter jo poveže z urejanjem prometa in prostora. V okviru programa je zainteresiranim na voljo Priročnik za izdelavo lokalnega načrta hodljivosti, izvedeni pa bosta tudi dve regionalni usposabljanji za prostorske in prometne načrtovalce ter predstavnike občin.

Program bo povezovala komunikacijska kampanja, ki bo ozaveščala vsestranske koristi hoje za ljudi in okolje ter in spodbujala hojo po vsakdanjih opravkih in načrtovanje hoji prijaznega okolja.

Nosilec: IPoP – Inštitut za politike prostora
Partner: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Sofinancer: Ministrstvo za zdravje RS

Aktivno v šolo in zdravo mesto (2022–2025)

V tem obdobju je program poglobil prenos znanja v prakso. Ob stalni podpori Pešbusu in Bicivlaku ter razvoju platforme Kako hodimo v šolo? je bil razvit in predstavljen priročnik za načrtovanje hoji prijaznega okolja Načrtujmo skupaj zdrava mesta!, ki temelji na praktičnih primerih in preverjenih metodah.

Program je okrepil razumevanje hoje kot prometne prakse, ki hkrati prispeva k zdravju, družbeni enakosti, varstvu okolja in blaženju podnebnih sprememb. V okviru usposabljanj za šest izbranih občin in načrtovalcev je bil poseben poudarek namenjen oblikovanju lokalnih zavezništev, vključevanju prebivalcev v načrtovanje in povezovanju zdravstvenega sektorja z urejanjem prostora in prometa.

Nosilec: IPoP – Inštitut za politike prostora
Partner: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Sofinancer: Ministrstvo za zdravje RS

Aktivno v šolo in zdravo mesto (2019–2022)

Program je prvič sistematično povezal aktivno hojo v šolo, javno zdravje in prostorsko načrtovanje. V ospredju je bila podpora šolam in občinam pri izvajanju Pešbusa in Bicivlaka ter promocija koncepta Zdravega mesta. Program je spodbujal oblikovanje lokalnih partnerstev, razvijal proces, metodologijo in orodja za pripravo lokalnih načrtov hodljivosti ter jih na terenu preizkusil v treh pilotnih občinah. Z izobraževalnimi seminarji je okrepil znanje in sodelovanje med različnimi sektorji ter postavil temelje za nadaljnji razvoj programa v naslednjih obdobjih.

Nosilec: IPoP – Inštitut za politike prostora
Partner: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Sofinancer: Ministrstvo za zdravje RS

Aktivno v šolo (2017–2019)

Program Aktivno v šolo je nadgradil prve izkušnje izvajanja spremljane hoje v šolo s Pešbusom in Bicivlakom ter razširil fokus z dejavnosti na poti v šolo na celoten šolski okoliš. Sistematično je začel naslavljati prostorske in prometne pogoje na šolskih poteh ter v sodelovanju z izbrano občino in šolami na vključujoč način posodobil načrt šolskih poti. Skupaj z otroki in drugimi deležniki so bili oblikovani konkretni ukrepi za izboljšanje pogojev za hojo v okolici šole.

Program je okrepil razumevanje, da odločitev za hojo ni zgolj osebna, temveč močno odvisna od urejenosti prostora, prometne varnosti in občutka udobja. S tem je odprl pot k tesnejšemu povezovanju šol, občin in strokovnjakov za trajnostno mobilnost ter urejanje prostora.

Nosilec: IPoP – Inštitut za politike prostora
Partnerji: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp; Focus – društvo za sonaraven razvoj
Sofinancer: Ministrstvo za zdravje RS

Zdrav šolar (2015–2016)

Program Zdrav šolar je postavil temelje celotnega razvoja. Osredotočen je bil na aktivno hojo v šolo s Pešbusom in Bicivlakom ter na krepitev zdravja, samostojnosti in socialnega razvoja osnovnošolcev.

Program je pokazal, da so otroci in starši pripravljeni na spremembe, kadar so pogoji varni in podprti, ter dokazal, da lahko že preprosti organizacijski ukrepi pomembno vplivajo na vsakodnevne potovalne navade. Izkušnje Zdravega šolarja so neposredno vodile v nadaljnji razvoj programov.

Nosilec: IPoP – Inštitut za politike prostora
Partnerji: Focus – društvo za sonaraven razvoj; društvo Gekolina; Ljubljanska kolesarska mreža; Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo; Zavod Eko-Humanitas; Studio 12; Mariborska kolesarska mreža
Sofinancer: Ministrstvo za zdravje RS

IPoP – Inštitut za politike prostora in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, sta sodelovala tudi pri izvajanju projekta Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah (2018-2021) ter njegovega predhodnika Trajnostna mobilnost v šoli (2016 – 2017).

Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah (2018 – 2021)

Projekt vsebuje pripravo celovitega koncepta spodbujanja trajnostnih načinov prihoda v vrtce in osnovno šolo za naslednje ciljne skupine: otroke, starše, učitelje, vzgojitelje, ravnatelje, pomočnike ravnateljev, zaposlene na občinah, z namenom spreminjanja potovalnih navad in načrtovanja ustrezne infrastrukture za varno pot v šolo. Projekt vključuje izvedbo igre Beli zajček za vrtce ter izdelavo in izvedbo nadgradnje te igre za osnovno šolo, pripravo gradiv za učitelje in starše ter priročnikov za osveščanje otrok, analizo načinov prihoda otrok v vrtec ali šolo, analizo poti do ustanov z enostavnim kartografskim prikazom problematičnih delov šolskih poti ter evalvacijo učinkov iger.

Nosilec: Razvojna agencija Sinergija
Partnerji: IPoP – Inštitut za politike prostora, Društvo FOCUS, CIPRA Slovenija, Filozofska fakulteta
Sofinancer: Ministrstvo za infrastrukturo RS

Trajnostna mobilnost v šoli (2016 – 2017)

Projekt Trajnostna mobilnost v šoli je to problematiko naslavljal prek občin, šol, šolskega osebja, staršev ter seveda otrok. Za naslavljanje vprašanj mobilnosti v povezavi z osnovnimi šolami je bila izbrana enota šolski okoliš, ki pokriva vsa naselja v občinah, zato se prek njegovega urejanja v smeri trajnostne mobilnosti lahko celovito preureja promet in prostor tako v mestih kot v manjših naseljih. Namen projekta je bilo občinam in šolam pokazati enostavne in napredne rešitve na poti k trajnostni mobilnosti v okviru šolskih okolišev. Dobre prakse in rezultati projekta so bili zbrani na pričujoči spletni strani, ki je bila narejena prav v okviru tega projekta.

Nosilec: IPoP – Inštitut za politike prostora
Partnerji: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp; prostoRož; Focus, društvo za sonaraven razvoj
Sofinancer: Ministrstvo za okolje in prostor RS