V okviru priprave Lokalnega načrta hodljivosti za Mestno občino Velenje smo s pomočjo spletne ankete preverili, kako v ožjem območju obravnave, v mestu Velenje, na delo hodijo zaposleni v šolah. Na vseh izobraževalnih ustanovah v mestu Velenje smo zaposlene povabili, da nam odgovorijo na vprašanja o tem, kako potujejo na delo, kako dolgo pot imajo do delovnega mesta in zakaj potujejo na izbrani način. Dosegli smo odziv 35% zaposlenih.

Namen ankete je razumeti potovalne navade zaposlenih v mestu in pripraviti ukrepe za lokalni načrt hodljivosti, s katerimi bo občina podpirala in spodbujala aktivno mobilnost.

Zaposleni na šolah so zaradi dela z mladimi, poslanstva šol in koncentracije šol v središču Velenja še posebno pomembni akterji v lokalnem prometu. Z aktivno mobilnostjo  prispevajo k ozaveščanju mladih o pomenu hoje in kolesarjenja za zdravje človeka, varstvo okolja in kakovost bivanja, pa tudi k dejanski prometni razbremenitvi okolice šol in izboljšanju stanja okolja.

Anketa je bila sestavljena iz enajstih vprašanj in dostopna od 16. februarja do 7. marca 2022 v spletni aplikaciji 1KA. Anketo je izpolnilo 272 zaposlenih na izobraževalnih ustanovah, kar predstavlja 35 % vseh zaposlenih:

 

Število izpolnjenih anket v posamezni izobraževalni ustanovi:

Izobraževalna ustanova št. vseh zaposlenih    št. sodelujočih v anketi    odstotek sodelujočih   
OŠ Antona Aškerca Velenje  66 23 35 %
OŠ Gorica  77 33 43 %
OŠ Gustava Šiliha Velenje  72 26 36 %
OŠ Livada  57 21 37 %
OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje  59 25 42 %
OŠ Šalek Velenje  49 24 49 %
Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje   76 32 42 %
Šolski Center Velenje 231 70 30 %
Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje 100 18 18 %
Skupaj 787 272 35 %

 

 

Večina anketiranih 191 ali 68 % se v službo pripelje z osebnim avtomobilom, od tega jih 24 potuje s sopotniki, 4 pa potujejo kot sopotniki.

Aktivno, bodisi peš (66) ali s kolesom (15), jih v službo potuje 81 ali 29 %.

Zgolj 2 od respondentov za pot na delo uporabljata avtobus. Kot druge načine je 5 respondentov navedlo kombinacijo več različnih oblik mobilnosti (avto, peš, kolo).

Zelo blizu delovnega mesta, manj kot en kilometer stran, živi 38 (14,4 %) respondentov in večina jih na delo hodi peš, z avtom se vozita zgolj 2.

Na razdalji od 1 do 2 kilometra od delovnega mesta, kar je še vedno udobno blizu za hojo na delo peš ali s kolesom, živi 48 anketiranih in velik del (25) jih hodi na delo peš, nekoliko več kot na razdalji do enega kilometra pa jih kolesari (7 oseb) in uporablja avto (16 oseb).

Na razdalji več kot dva kilometra od šole pa večina zaposlenih uporablja avto.

Kar četrtina anketiranih zaposlenih (28 % oz. 77 oseb) na poti v službo pospremi v šolo še otroke. Večina teh, kar 52 oseb (89 %), potuje na delo z osebnim avtomobilom, zgolj 10 % pa peš (8 oseb) in s kolesom 1 oseba. Tisti, ki so oddaljeni manj kot 1 km (6 oseb) in na poti v službo pospremijo še otroke, potujejo večinoma peš, eden pa z avtomobilom. Na razdalji 1 – 2 km (9 oseb) jih ena tretjina potuje aktivno, dve tretjini pa z avtomobilom, na razdalji več kot 2 km (62 zaposlenih) zgolj ena oseba za spremstvo otrok in pot v službo uporablja kolo, vsi ostali pa osebni avtomobil.

Večina kot razlog za izbran način potovanja na delo omenja razdaljo – ali kratko (peš, s kolesom), ali dolgo (z osebnim avtomobilom). Na njihovo izbiro pomembno vplivajo hitrost potovanja, časovna fleksibilnost, skrb za zdravje (peš, s kolesom), službene obveznosti in kombiniranje opravkov. Med manj pomembnimi razlogi za izbiro načina potovanja pa so razpoložljivost parkirišča, skrb za okolje in stroški.

Anketiranci menijo, da so šole dobro dostopne peš, s kolesom in z osebnim avtomobilom, nekoliko manj pa z javnim potniškim prometom.

Anketirani so mnenja, da bi potovali bolj aktivno, če bi bila pot do delovnega mesta krajša (približno 50 % anketiranih biva več kot 5 km od delovnega mesta) ter, če bi bile peš poti bolj povezane, prijetne in varne. K aktivnemu potovanju na delo bi po mnenju anketiranih prispevala tudi možnost tuširanja oz. garderoba v službi.

 

Na vprašanje, kaj bi jih spodbudilo k uporabi javnega potniškega prometa, so odgovorili, da predvsem dodatne linije – boljša mreža postaj, hitrejši potovalni čas ter pogostejše vožnje mestnega (večja frekvenca) avtobusa Lokalc in medkrajevnega avtobusa.

Izpostavili pa so tudi, da so glede javnega potniškega prometa premalo informirani, da bi potrebovali več informaciji o povezavah in voznih redih. K uporabi javnega potniškega prometa bi jih spodbudila tudi bližja postajališča službi in domu.

V MO Velenje je vse pogostejši trend podaljševanja potovalnih razdalj. Število prebivalcev v mestu upada, v sosednjih krajih pa narašča (CPS Velenja, 2017). Skupaj z suburbanizacijo raste stopnja motorizacije, ki pa je v MO Velenje kljub temu še vedno precej pod slovenskim povprečjem (število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev v MO Velenje v letu 2020 je bilo 511, v Sloveniji pa 544 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev (SURS)). Ob podaljševanju potovalnih razdalj, odsotnosti konkurenčnega javnega potniškega prometa in večji stopnji motorizacije, mobilnost sloni predvsem na avtomobilskem prometu.
–
Foto: Jana Okoren in Urška Didovič