IPoP – Inštitut za politike prostora pred začetkom Evropskega tedna mobilnosti  vabi slovenske osnovne šole in občine, da preverijo, kako otroci hodijo v šolo in kako bi si želeli potovati, če bi lahko izbirali sami. Podatki iz preteklih zbiranj kažejo na velik razkorak: aktivno v šolo prihaja približno tretjina otrok, skoraj dve tretjini pa bi si želeli v šolo prihajati aktivno. Nova sezona zbiranja in predstavitve podatkov na platformi Kako hodimo v šolo? se začne 16. septembra.

IPoP v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto s podporo Ministrstva za zdravje RS že več kot deset let spodbuja aktivno hojo otrok v šolo. Izkušnje dela s šolami so v tem času pokazale, da si otroci želijo hoditi v šolo aktivno, še posebej s kolesom, čim bolj samostojno in v družbi vrstnikov. Hkrati pa so ovrgle predstavo, da so otroci leni ali da se v šolo najraje vozijo z avtomobilom.

“Za šole in občine je zelo koristno, da vedo, kako otroci potujejo v šolo in kako bi si želeli potovati, če bi lahko izbirali sami. Razumevanje tega razkoraka je dobro izhodišče za pogovore o hoji v šolo, urejanju šolskih poti ter prostora in prometa v okolici šole. Na tej podlagi lahko šole občini predlagajo izboljšave pri urejanju prostora in prometa,” pojasnjuje dr. Maja Simoneti, vodja programa.

Kadar želijo šole, občine in starši ustvariti boljše pogoje za aktivno hojo v šolo ter otrokom omogočiti več samostojnosti, gibanja in druženja v vsakdanjem življenju, je dobro začeti s podatki: najprej o načinu potovanja v šolo, nato pa tudi o razdaljah med šolo in domom, postajah šolskega avtobusa, navadah staršev, ki otroke vozijo v šolo, in drugih okoliščinah, ki vplivajo na izbiro načina poti.

Začenja se novo zbiranje podatkov na platformi Kako hodimo v šolo?

Ob začetku Evropskega tedna mobilnosti IPoP ponovno vabi osnovne šole, da se pridružijo vseslovenskemu zbiranju podatkov Kako hodimo v šolo?

Od 16. septembra do 30. novembra 2026 naj šole na izbrani dan učence vprašajo, kako so prišli v šolo in kako bi si želeli potovati, če bi lahko izbirali sami. Zbrani podatki bodo prikazani na platformi Kako hodimo v šolo?, kjer bodo šole lahko primerjale dejanski in želeni način prihoda ter spremljale spremembe skozi čas.

Rezultati šolam omogočijo, da se o ugotovitvah pogovorijo z otroki in starši ter z občino odprejo razpravo o potrebnih izboljšavah.

Pridobite podatke in jih uporabite kot izhodišče za izboljšanje pogojev za aktivno in samostojno hojo otrok v šolo.

Navodila za izvedbo ankete in oddajo podatkov: POVEZAVA.

Otroci želijo v šolo aktivno

Jeseni 2023 je pri prvem množičnem preverjanju Kako hodimo v šolo? sodelovalo 38 osnovnih šol in skoraj 10 tisoč učencev. Aktivno – peš, s kolesom, skirojem ali rolko – jih je v šolo prišlo le 35 odstotkov, aktivno pa bi jih želelo potovati kar 70 odstotkov. Pomladi 2024 je sodelovalo že skoraj 12 tisoč učencev, rezultati pa so bili zelo podobni: aktivno je prišlo v šolo 37 odstotkov sodelujočih otrok, tako pa bi jih želelo potovati kar 72 odstotkov.

Platforma je pokazala posebej velik razkorak pri kolesarjenju. Jeseni 2023 si je s kolesom želelo v šolo 26 odstotkov sodelujočih otrok, dejansko pa so s kolesom prišli le trije odstotki.

Podatki slikovito kažejo, da ovira za aktivno hojo v šolo ni pomanjkanje želje otrok, ampak predvsem pomanjkanje možnosti zanjo. Te pa v veliki meri ustvarjamo odrasli z urejanjem prostora in prometno infrastrukturo.

Kaj lahko naredimo odrasli?

Na način prihoda v šolo vplivajo razmere v lokalnem prometu in prostoru, pa tudi potovalne potrebe in navade odraslih ter drugih družinskih članov. Pomembno vplivata tudi ocena staršev o varnosti šolskih poti in njihovo zaupanje v samostojnost in odgovornost otrok na poti v šolo.

Starši lahko otrokom pomagajo na poti k samostojnosti s spodbudo, zgledom in podporo. V šolo jih lahko spremljajo peš ali s kolesom, vključijo v organizirano hojo oziroma kolesarjenje ali pa za kratke razdalje pogosteje izberejo hojo ali kolo. Šole lahko spremljajo potovalne navade otrok, šolarje vključujejo v ocenjevanje varnosti šolskih poti ter njihove izkušnje upoštevajo pri načrtovanju šolskih poti. Šole lahko tudi organizirajo Pešbus in Bicivlak. Občine pa lahko v sodelovanju s šolami, otroki in starši izboljšujejo varnost v prometu, umirjajo promet v naselju in preurejajo okolico šol.

Od podatkov do ukrepov

Številne občine so že naredile korake za boljše pogoje za aktivno hojo v šolo ter varnejši prostor za pešce in kolesarje. V Medvodah so ob OŠ Medvode uvedli enosmerni promet, cono 30 in postaje Poljubi in odpelji, v Trbovljah širšo cono 30 na območju šolskih poti, v Solkanu pa so poskusno omejili motorni promet mimo šole.

Tudi številne druge šole so poskusno ali trajno vzpostavile postaje Poljubi in odpelji ter s tem razbremenile prostor pred šolo avtomobilskega prometa. Primeri kažejo, da je mogoče pogoje za aktivno hojo v šolo izboljšati tudi s preprostimi ukrepi, če ti izhajajo iz poznavanja razmer in potreb otrok.

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto vodi IPoP – Inštitut za politike prostora. Pri izvajanju sodeluje CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in je del aktivnosti Nacionalnega programa Dober tek, Slovenija, za več gibanja in bolj zdravo prehrano.

Slikovno gradivo

—

Naslovna fotografija: Luka Vidic