Na OŠ dr. Josipa Plemlja na Bledu so letos že drugič posodobili načrt šolskih poti. Na predlog Otroškega parlamenta so tako za letošnjo pomlad začrtali kar štiri trase Pešbusa in predlagali tudi ureditev prvih postaj “Poljubi in odpelji“. Z njimi želijo šolarji vrstnikom, ki jih starši vozijo v šolo omogočiti, da lahko tudi oni vsaj del poti v šolo prehodijo, hkrati pa ta ureditev tudi omogoča, da se manj vozil pripelje v ožje šolsko območje.
V anketni raziskavi so blejski šolarji ugotovili, da več otrok iz šole odhaja peš kot jih v šolo prihaja peš. Tisti, ki v šolo hodijo in kolesarijo, pravijo, da tako hodijo v šolo, ker je to zanje praktično, ker so blizu doma in podobno. Hkrati pa hitijo razlagati, da se tako zjutraj tudi prezračijo in razmigajo. Na pogovoru o prometnih razmerah v okolici šole s predstavniki programa Aktivno v šolo so šolarji kot najbolj motečo okoliščino v prometu opisovali dovoz avtomobilov v šolsko območje in odlaganje otrok tik pred stopniščem, ki vodi k šolski garderobi. Nekatere šolarje starši pripeljejo v šolo iz praktičnih razlogov, ker imajo ti zjutraj dopolnilne obveznosti na primer, mnoge pa preprosto iz navade in ne nujno zato, ker bi si to otroci želeli, ali ker bi bilo to res nujno zaradi velike oddaljenosti. To je predstavnike Otroškega parlamenta navedlo na idejo, da bi bilo smotrno predlagati, da starši otroke odložijo kakšnih pet do deset minut hoje stran od šole.
Po posvetovanju s predstavniki šole, občine in občinskega Sveta za varnost v prometu je bil predlog Otroškega parlamenta potrjen. Na načrtu šolskih poti so po novem določene lokacije postaje “Poljubi in odpelji” in v prihodnjih dneh bodo na Bledu preverjali, kako bodo predlog sprejeli starši in šolarji, ki jih zjutraj vozijo v šolo. Določenih je 6 postaj “Poljubi in odpelji”, dve sta v radiju manj kot 5 minut hoje do šole, ena v radiju slabih deset minut hoje od šole ter tri v radiju dobrih deset minut hoje do šole. Vse so povezane s šolskimi potmi, deloma tudi s trasami Pešbusa. Pri določanju postaj “Poljubi in odpelji” so upoštevani nasveti šolarjev, ki svojo šolsko okolico in prometne razmere v nje zelo dobro poznajo in so posebej odsvetovali, da bi bile postaje predvidene na parkiriščih trgovskih centrov.
Pogovor o šolskih poteh na Bledu je med drugim razkril, da so šolarji lahko precej bolj zahtevni pri urejanju prometnih razmer kot odrasli, da pričakujejo manj vozil v okolici šole in predlagajo ukrepe, ki vzpodbujajo k hoji tudi vrstnike, ki jih starši vozijo v šolo. V pogovoru s predstavnik šole, občine in Sveta za varnost v prometu so bile najbolj pomenljive zgodbe o tem, kako se način hoje v šolo posamezniku pozna kasneje v življenju. Po izkušnjah sodelujočih samostojna hoja in kolesarjenje v šolo zelo dobra vpliva na sposobnost soudeležbe v prometu in pri druženju. Otroci, ki v šolo hodijo in kolesarijo, se bolje znajdejo v prometu in družbi kot tisti, ki jih starši v šolo vozijo.
