Zgodbe s podeželskih šol nas vedno znova navdušujejo. V okoljih, kjer se ljudje med seboj dobro poznajo in so bolj povezani, je veliko lažje ustvarjati zgodbe, kot je zgodba iz OŠ Ivanjkovci, kjer vsako leto organizirajo teden pešačenja v šolo. Pa ne samo šolarji, hoji se pridruži kar cela vas!
V Ivanjkovcih beležijo že šesto izvedbo projekta hoje v šolo, v katerem so do sedaj prehodili že 14.560 km poti od doma do šole in nazaj. Podatek je še bolj občudovanja vreden, če upoštevamo, da so razdalje v šolskem okolišu OŠ Ivanjkovci veliko večje kot v šolah v urbanih okoljih. Najbolj oddaljeni učenci so od šole oddaljeni kar 7 kilometrov in morajo začeti s potjo že ob 6:45.
Da hoja hitro mine učence na poti presenetijo vaščani, babice in mame, ki jim ponudijo domače dobrote. Ker pa otroke na poti v šolo spremlja kar 19 učiteljev, starši, ter prostovoljci lokalnih društev, jim domačini ponudijo tudi kavo. Sicer za malico otrok poskrbi šolska kuharica, ob zaključku pešačenja pa je hišnik spekel kostanje.
Ravnateljica Nada Pignar pove, da z vsakim letom beležijo več pešačenja v šolo, kar pripisuje tudi izvajanju tedna pešačenja. »Nekateri naši učenci so ugotovili, da se le tako lahko več časa pogovarjajo z učenci drugih razredov ali sošolci, da bolj pogosto odhajajo domov peš v spomladanskih mesecih in celo po daljši poti. Več pešačenja zagotovo opazimo v popoldanskem času, ko se učenci odpravljajo domov, kot zjutraj. To opažamo pri učencih tretjega triletja, ki so tudi sicer že bolj samostojno gibajo v prometu in se tudi v popoldanskem času pogosto družijo s prijatelji na šolskem igrišču na katerega se pogosto pripeljejo s kolesi ali pridejo peš,« pojasnjuje Pignarjeva.
Učenci v šoli dobijo obvestilo o izvajanju, na katerem so navedene vse lokacije, od koder lahko učenci začnejo pot. Ura začetka hoje se razlikuje glede na oddaljenost od šole, domov pa gredo vsi ob isti uri in sicer ob 13:30. Načrt pešačenja v šolo je objavljen tudi na spletni strani šole.
Letos so projekt izvajali v tednu otroka, med 1. in 5. oktobrom, prvič pa so ga tudi uradno poimenovali Pešbus. Sodelovalo je kar 160 učencev od 1. do 9. razreda, pridružilo pa se jim je tudi vseh 19 učiteljev, ki so redno zaposleni na šoli, vključno z ravnateljico Nado Pignar. Organizirana so bila zbirna mesta, kjer so se učenci zbrali in pot do šole nadaljevali v spremstvu. Od lanskega leta sodelujejo tudi starši. Pešačenje organizirajo v vsakem vremenu, starše pa šola predhodno obvesti, da naj bodo šolarji v primeru dežja primerno obuti in oblečeni. V vsakem vremenu pa naj imajo učenci s sabo vodo, njihovi nahrbtniki pa naj bodo opremljeni z odsevnimi telesi. Da pa šolske torbe niso pretežke učenci v času izvajanja projekta večino šolskih potrebščin pustijo v šoli.
Nezanemarljiv je tudi finančni vidik, saj so v času izvajanja projekta odpovedani vsi šolski avtobusni prevozi. Denar, ki ga na ta način prihranijo, namenijo za prevoze na dneve dejavnosti, za izvedbo strokovnih ekskurzij, smučanje na Pohorju ter financiranje šole v naravi za otroke iz socialno šibkejših okolij.
Pomembno je, da pešačenje v šolo ponuja možnost krepitve prijateljskih vezi med učenci. »Vsa leta do zdaj v času, ko učenci prihajajo v šolo peš, ugotavljam, da je vzdušje v šoli v času pouka prijetnejše. Učenci so bolj aktivni, vedrega razpoloženja in nekako bolj zaščitniški eden do drugega. V tem času veje duh vzajemnosti, zdi se jim, da počnejo nekaj velikega, pomembnega. Dan se začne z mislijo, da smo nekaj že dosegli, zato zmoremo opraviti tudi težje naloge,« je ob zaključku projekta povedala učiteljica angleščine Marija Fajfar.
