To jesen je kar 55 šol iz vse Slovenije izvajalo spremljano pot v šolo v obliki Pešbusa ali Bicivlaka. Ena izmed teh šol je tudi Osnovna šola Pogora Kuteževo, ki se, podobno kot ostale slovenske šole iz podeželskih okolij, spopada z infrastrukturo, ki ni ravno naklonjena pešačenju in kolesarjenju. O tem, kako bodo izvajanje Pešbusa izkoristili tudi za zagovorniške aktivnosti za izboljšanje infrastrukture v okolice šole, piše Nataša Zidar. 

Naša šola je precej majhna in leži v ruralnem okolju. Šolski okoliš šteje le štiri vasi. Idilično, bi marsikdo dejal. In tudi je. Edina težava je, da naša šola praktično nima urejenih šolskih poti. Kljub temu, da gre za kratke razdalje, ki se jih zlahka prehodi ali prekolesari, se le majhen delež naših učencev poslužuje takega načina prihoda v šolo ali domov. Organiziran je tudi šolski avtobusni prevoz, ki pa se ga (sploh zjutraj) poslužuje le del učencev. Večinoma učence pripeljejo v šolo starši, včasih celo vsakega otroka posebej, če imajo recimo dva in več otrok. Glavni razlog je prav kratka razdalja do šole – v smislu, saj ni daleč, ne vzame veliko časa.

To je bil eden od pomembnejših razlogov, da sem se odločila, da poskusim s Pešbusom, kljub temu, da nimamo popolnoma urejenih šolskih poti. Vodstvo šole je bilo ideji zelo naklonjeno, zato je vse kar steklo. Vključili smo le bližnje naselje, do katerega vodi malo prometna vaška pot, ki je tudi dobro pregledna. Nekaj učencev so starši zjutraj pripeljali do začetne postaje iz druge vasi. V akcijo je bilo vključenih 9 učencev, kar je glede na celotno število učencev naše šole (71), kar dobra udeležba. Med učenci, ki so sodelovali, je bilo veliko pripravljenosti, da bi sodelovali še naprej. Po izpolnjenih evalvacijskih vprašalnikih sodeč, so vsi zelo radi hodili v šolo s Pešbusom in sploh ocenili celotno akcijo kot zelo pozitivno . Tudi med starši je bila akcija dobro sprejeta, zato jo bomo vsekakor ponovili tudi v pomladnem času, razmišljamo pa tudi o podaljšanju proge, saj je bilo zanimanja precej tudi med učenci iz vasi od koder Pešbus ni bil organiziran.

Z organizacijo Pešbusa smo želeli pridobiti konkretne izkušnje, ki jih nameravamo uporabiti kot argumente s katerimi se bomo obrnili na občino. Zahtevali bomo ureditev šolskih poti – pločnika in kolesarske poti. Ker imamo sedaj ‘dokaz’, da so učenci pripravljeni pešačiti do šole in domov, bomo mogoče prej dosegli, da se kaj premakne v tej smeri. Trajnostna mobilnost je najverjetneje eden izmed ciljev vseh občin, a je včasih potrebna spodbuda.